font color=”blue”>Medtem, ko zuni grmi in je pravkar začelo tudi močno deževati, sem našla tole. ( drži napisano, tudi moje izkušnje ) :))

Nekateri ljudje
hitro pridejo v naše
zivljenje in tudi hitro
gredo iz njega…

Nekateri ljudje
nam postanejo
prijatelji
in ostanejo v našem
zivljenju kar nekaj
casa…

Pustijo lepe odtise
v nasih srcih…
in nikoli vec nismo
tocno takšni,kot smo bili,
ker smo spoznali dobrega prijatelja !!!

Vceraj je zgodovina.

No, ja, zaradi grmenja plave barve ni ):
ampak prijateljčki pa ste, a ne ?
Nočko vsem skupaj.
( tebi ježek lupčka )

Aha, tudi pri nas močno grmi in pravkar sem
si dejala, da bo treba tole škatlico pospraviti,
zapreti …. izštekati …

Res je, zajček, veliko ljudi se sprehodi skozi naša življenja in v njih pusti nepozabne sledi. Sledi, po katerih se radi ponovno sprehodimo. Iščemo tisto, kar nam nekaj pomeni. Hranimo sebe in vsa svoja čutila z nečim, kar vemo, da je nekdo za nas pustil točno tam in točno toliko.

Vsako bitje s tega foruma je v meni pustilo sled. Zajčkove sledi so močne, ježkove drobne, svareče in vedno so tu, tudi ko ga ni. Čebeličine so narisane, v makovem polju sem pustila košček sebe, ona meni nekaj najčudovitejšega …. vse te sledi, od vseh, so nekje zabeležene… nič jih ne more več izbrisati, tudi sam čas ne ….

Grmi, moram dol. Ne gre drugače, pa ravno zdaj, ko bi rada toliko povedala. Morda preneha, morda ne, morda jutri naprej. Pa vendar …. tudi to je sled, sled nekoga, ki mi morda nocoj ne dovoli povedati tega, kar bi želela iz samo njemu znanih razlogov. Prav, pa naj bo tako.

Lahko noč vsem.

OOOOj Pr nas pa neč ne grmi,vsaj zaenkrat še ne..pa tudi pada ne nič…ampak bo..čutm to v kosteh!!

Zajček te tvoje besede….hudičevo držijo….in prav je tako!”
Takole,se še nisem spravila spančkat,vam nakratko napišem kako od srca sem se nasmejala zdejle mojemu malemu sončku.Sem šla preverit v sobo,če spita oba..pa to malo žlobudralo s tistimi zvedavimi učkami,ki jih še v temi dobro vidiš,in ki se kar same od sebe pobliskajo v temi….potem pa tisti smeh…ma kako naj ob vsem tem ostanem trdna….Ma sem ga objela,močno stisnila k sebi in mu prlimala enga toplega poljubčka..takrat pa to moje cukro rečemmmMAMI .Mami Mokijaaaaa (SMOKI)…Pa ga pogledam in rečem..a zdejle boš papal smokija…On pa Aha mami mokija papu!Pa sem ga dvignila in sva šla jest! Hvalabogu revež danes vse skupaj zelo malo jedel zaradi bolezni…..pa sva jedla,pa malo banane,pa malo zrezka.. pa obvezno smokije hehehe..hahah pa pila zraven se smejala da je bilo joj!!
In kaj ugotovim..da to moje sonce žlobudra sto na uro..Da lepo povezuje posamezne besede že v stavke..UHH MAmi sem se spraševala pa kje ti živiš…Mali ti iz dneva v dan raste ko konoplja in se razvija..Jaz pa v vsem tem vrvežu obveznosti,tega sploh ne opažam….
Vsa vesela tako,ker sva se lepo najedla in z lepimi mislimi da ima pa le želodček poln…..sem ga odnesla spančkat.Nazaj v posteljo,pa še zakriči mamiiii mleka…Ma srce mi je zaigralo,zato sem mu pripravila še stekleničko mleka,tega naijega dijetnega….Zdaj samo držim pesti,da vse ostane v njem…vsaj za nekaj časa……UHHHh težka je tole…..

zdej gre pa muca spančkat…lepo sanjajte jutri se pišemo..papa ****

Jest imam pa eno veliko lučko v srcu ,

pa jo prižgem

tkoooooole , pa tkoooooooole , pa tkoooooooooooole ,

za vas prjatli !

Dobro jutro , hvala zajček , hvala Mariči
hvala gmajnica !

Dobro je , da nismo vedno isti ,
dobro je , spreminjat se ob prijateljih .

zajček…. lepo napisano in drži kot pribito. Lepo jutro in lepši dan, kot je bila noč grmeča 🙂

Jani ma kar nekaj nepopravljivih sledi v svojem srcu :)))

Lep dan , Jani !

nioba enako tebi 🙂

ni važna barva zajček, važni so pravi prijatelji 🙂 Dobro jutro zajčku in … cmoka!

Mariči, tudi če izštekamo vse kable, prijatelji ostanejo. Za vedno! Lepo jutro!

Pravi prijatelji kdaj pa kdaj morajo tudi spati. Dobro jutro muca 🙂

hvala nioba :)))

Eh , pa moram it … spet mimo
tistih polj grobe koruze ….

…. a bo nekako …

Pozitivni učinki smeha se kopičijo
v telesu , kakor pozitivni učinki telovadbe
naprimer , smeh ima pozitiven učinek
tudi na dolgost življenja , menda je to
znanstveno dokazano .

Pa se smejmo … danes pride sonce
iz severozahodne strani Slovenije so rekli …

Pa ga počakajmo …..

Vsem vse dobro !

Lep dan vsem……..
Ja ponoči je grmelo,sem imela oba cukra pri sebi,gospodar se je pa iz solidarnosti umaknil…..

veselo na delo..juhej!
Danes gremo gledat solđerse..hehehe nekaj za Nikitko našo….

ja so že naše stare mamke pa dedki vedeli povedat, da smeh pa je pol zdravja :)))))

Veelo pot med polji koruze in smeha poln dan!

solidarnost ne pozna meja so včasih djali :))))

ehehe aha..pa taka solidarnost a ne?

In the last :)))))) good morning my friend, I give you a hugh….and kiss…morning kiss :))))

run rabbit, run rabbit run run run…..

dobro jutro in enga mokrga cmoka!!

zajči moj, kako prav imaš. Sledi ostanejo za vedno.

Včasih se mi zdi najboljša prispodoba o življenju tista o vlaku, ljudje vstopajo in izstopajo, a včasih tu in tam se zgodi da se nekdo, če že ne celo pot, pa vsaj večji del poti vozi z nami. Vlak pa kot vlak, včasih drvi in včasih stoji, včasih pa je v popravilu;-) Tiri včasih tiho pojo drugič spet ropota kot sto….

Pot nas vodi tako naravnost, kot preko položnih ali ostrih ovinkov, čez mostove, tunele…. Vožnja je bolj ali manj udobna ali bolj ali manj naporna.
Pa vendar imamo vsi vozovnico ter se sami odločamo kdaj in s katerega perona in s kakšnim vlakom bomo potovali, bomo vzeli direktno linijo- ali bomo enkrat ali večkrat prestopili. In seveda za to vozovnico vsak od nas tudi različno plača. V veliki meri je torej odvisno tudi od nas kako se bomo”peljali”.

Dejstvo pa je, da vsi enkrat prispemo na končno postajo in šele takrat lahko presojamo “kako kvalitetna je ta naša vožnja” bila.

Se pa vprašam včasih KDO PRAVZAPRAV JE STROJEVODJA na tem “mojem” vlaku. No ja, mogoče se mi razodene na končni postaji:)
Si pa čisto predstavljam da bo moj škratji jeziček “hotel preveriti in videti ustrezna dokazila”;-)

S.O.S.

uh…. english spoken rabbit :)))))))))))))))))))))))) cmoka nazaj!! :):))))

Je že tako, da je strijevodja neka višja sila… ki nam na vlak pritegne le tiste, ki si zaslužijo naše prijateljstvo. In zato smo tu, na enem vlaku, ki nenehno kroži po naši gmajnici in ustavlja na vseh postajah.

Lepo popotovanje in prijetnega sopotnika in veliko pravih potnikov 🙂

ku-ku Jani a ne vidiš da sedim koj za tabo in te ščipam;-)

cmokam pa tud – več pa ne upam da ne boš pred polnočnco zgasnil:)

Eh, severnica, res je, kar praviš. Strojevodje, no,
po moje je strojevodja vsak sam zase. Koga pelje
s seboj, se odloči sam. Četudi bo nekdo plačal do
določene postaje in nam mahal z vozovnico pred
nosom, ga bomo skušali na prvi postaji “kipniti” dol,
ker nam vožnja z njim ne ustreza. Nekoga drugega,
ki sedi tam v stolu, klepeta z nami, pa pozabimo
“kipniti” na njegovi postaji, ker je na to pozabil tudi …..
on sam.

Rada se vozim, skozi to življenje, rada sem njegov potnik in rada klepetam s sopotniki. Zelo rada. Rada jih imam in jih prosim, naj me česa naučijo. Tako zelo nesrečno se počutim, kadar obmirujem, ker vem, da se v tem mirnem času nimam česa naučiti. Morda zgolj utrditi in arhivirati dobljeno.

Ko sem včeraj pisala našemu zajčku, kakšne sledi pušča v mojem življenju posamenik, me je pregnalo grmenje in bliskanje, ki se je od nekod pojavilo. Nisme mogla nadaljevati, a sem želela še veliko povedati. O vsaki sledi, ki jo je pustila meni znana živalica s te gmajnice. O sledi, ki jo lahko razberem na jasi, kamor sem vstopila in je bila nedolžno čista in nedotaknjena in takrat niti nisem vedela, da se nas bo na tej jasi zbralo toliko, kot se nas je.

Kar naenkrat so se na tej nedolžno beli jasi pojavile sledi lisičke, ki je prva z vso svojo odločnostjo vstopila v mojo hišico, kjer sem pometala pod preprogo smeti, s katerimi nisem vedela kam. In nato sledi zajčka, ki je tekal sem in tja in ni vedel, kje bi se ustavil…. in se ni ustavil niti do danes ne. Po gmajni se je sprehajal medo in od takrat me vsaka skodelica meda spomni nanj in na njegov tako zanimivo šaljiv način komuniciranja, ki nam je vsem dajal krila. Bil je “bralec značaj iz načina pitja kavice”, bil je poznavalec najlepših gibov, ki jih naredijo ženske …….. bil je ….. čudovito medvedje bitje.

In potem sta se po gmajni sprehodila ježek in pandica. Ježek z razumom, ki ga premore vsaka njegova bodica, od katerih je bila ena namenjena tudi kot apel v dialogu med Apel – Kopitar. Blazno zanimive sledi, resda.

In potem je po gmajni kot nekaksno nestasno bitjece skakal Sasko in vlekel za seboj Stumpija in Janija, ki je imel tezave z enim njihovim kamionom. Njegova sled je tolikaj opaznejša, sled našega Janija, ker se mešajo s sledmi Bina Osame, s sledmi Koštrunčka in s še nekaterimi sledmi “zvezd” na tem nemu, ki so mi naredile marsikateri dan znosen, marsikateri večer tako lep in prijeten, poln smeha in zadovoljstva. Jani je pustil v gmajni globoke sledi, saj je vedno prosil za dva metra snega in za kup sonca ….

Kaji se je pokvaril tiskalnik in potem nam je zastavila vprašanje, kaj je belo in moraš prepihati, predno vstaviš notri in …….. kaj vem, kaj še vse, smo pa v glavnem cel dan tuhtali, a nismo dotuhtali, da je to papir za tiskalnik. Vmes je bilo tudi nekaj malega špricanja in temu podobne zavajajoče okoliščine, ki nam niso dale možnosti usmeriti se v pravo smer ugibanja.

Zelo globoko sled je na moji gmajni pustila – Mici. Sled, ki bo ostala… nedokončana, sredi poti, po kateri sem skušala iti z njo vštric, jo držati za roko … sled, ob kateri se misel ustavi … in hiti tja v dalj …

In naš nadangel Gabrijel je vedno bedel nad nami, posebej na naso muco, ki je predla in predla in mijavkala na vse pretege, jezek pa jo je in jo se bremza, ko se ji stuli do mile volje.

Posebno sled so pustila na tej gmajnici Lili in Barbi, mladi bitji, ki sta vse ostale presenetili z zivljenjskimi izkusnjami, nepozabna je sled Zelene mambe, smrtonosni ugrizi, kljub vsemu brez strupa.

Mišon je bil z nami kratek, prekratek čas, pa vendar…. sledi za njim so ostale, v prenekaterem od nas, kot seveda tudi naša SandraaS., Lilagem, Orhideje, Paty, meni ljubih deklet, katerih sledi so nekej ob robu gmajne, a so še vedno opazne.

In tu so tiste najbolj sveže sledi, sledi optimistične in nadvse razposajene Severnice, ki vzbudi slo po življenju, po direndaju na tej gmajni, po veselici ob baklah, ker ni dovolj dneva za vse, ka bi želeli postoriti …..

tu so sledi naše preljube Niobe, ki nam pomaga najti lučko v temi, ki nam ponudi nekaj čisto njenega, nekaj toplega, milega in hkrati tako zelo globokega, presunljivega, nekaj, kar nas odpelje v svet raziskovanja, svet tihih lepot in sanj, neodkriti svet, svet, v katerem bi si želela biti jaz osebno takrat, ko je tam ……….

… tu so sledi Rebeke in njene žalosti, sledi Levčka, neuslišanega v svoji veliki ljubezni, ki mi ga je žal, kar sama bi rada bila to, kar je tisti, ki mu levček namenja vsega samega sebe, tu sledi Lisjaka, ki je nad našimi norstmi tako hitro obupal in ….. odlisjačil ……..kdo ve kam ……..

In tu je še čisto rahla sled, komaj zaznavna sled Kniht riderja, ki je očitno obul krplje, da bi bile sledi komaj zaznavne, ne želi narediti globljih sledi …. a ne ve, da so sledi že ostale, resda komaj zaznavne, a sledi … so!

IN – KDOVE KOLIKO je še sledi, ki se prekrivajo, ki mi skušajo vedno znova in znova nekaj dopovedati, pa mi spomin ponagaja in sledi ne najdem imena. Naj bi tisti, ki so jo pustili to sled, oprostijo, če …

In te sledi so moja velika sreča. Te sledi so sreča, ki me dela tako, kot sem: veselo, z vozniškim izpitom za vožnjo v življenju in okrog vseh ovinkov, mimo zapor in skozi predore. In hvala vam vsem, ki ste mi pustili vse te sledi, sledi, ki mi pomenijo zelo veliko, ki so tisti košček v mozaiku neke lepe slike, ki vedno in znova in znova … majka. Moja slika je s tem koščkom …. zelo kvalitetno sestavljena …….. manjka sicer okvir, ki mu ga daje le še nadaljna podoba, vendar nihče ne želi slike uokviritu, dokler ni popolna ….. manjka še en košček ….. manjka …….. najbrž tisti košček, zaradi katerega vsak dan pridem sem gori in sem vsak dan z vami, bolj ali manj, ampak …. sem z vami. In ne bom dala slike uokviriti, še dolgo najbrž ne … vedno bom našla še en prostorček za še eno košček ….. in slika bo večja, lepša, kvalitetnejša ……..

“Nobene pravice nimamo, da bi uživali srečo, ne da ib jo ustvarjali:; kot da bi uživali bogstvo, ki ga nismo ustvarili.”

Ustvarjajmo, prijatelji, našo srečo in užijmo v njej! Mi vsi skupaj smo – naše bogastvo!