“prijatelji”

Že vrsto let imam nekaj “prijateljic”. Zakaj sem dala v narekovaje? Ker čutim, da so mi folšljive. Ker imam novo razmerje in nisem več samska, tako kot večina njih (stara sem 31), so se zgubile. Ena pa me celo pumpa s takšnimi, če verjamem fantu, da je še res tja in tja. Ker mi baje hoče dobro. No ja…. Zelo dobro se počutim v družbi fantovih priateljev. On pa mojih iz teh razlogov, ki sem jih navedla, sploh ne pozna.

Kakšne so vaše izkušnje?

Helen to zame niso prijateljice ampak zakompleksane hinavke, ki drugim ne privoščijo sreče,zadovoljstva in take osebe ti samo jemljejo energijo. Sama veš kakšen je tvoj fant in ne pusti se zavajati drugim, kajti ne zaslužiš si…ter odpikaj take prijateljice in si najdi sebi primerne…veliko sreče ti želim…

Ja, pred leti sem tudi jaz izgubila prijateljico, ker sem jih hotela dopovedat, da je njen fant kurbir. Pa je rekla da sem nevoščljiva, pa da bi ga rada sparila z mojo sestro… Pa sem se umaknila in nic vec rekla… Pa po 4 letih skupnega zivljenja samo se jamra, da kaksen je…
Nocem rect, da je tvoj tak, in da so tvoje prijateljice slabe ali dobre, ker sem tudi sama našla ljubezen pri tridesetih in naletela na različne odzive… pač ženski čut… sem vedela da je taprav! Čas bo prinesel pravi odgovor.

Jaz pa nimam nobenih slabih izkušenj s prijateljicami in fantom.
Moj fant se super razume z mojimi prijateljicami, vedno
gremo kam skupaj, čeprav skoraj nobena nima tipa,
gremo kar vsi(jaz moj fant in tri frendice pa sestra),
vedno se imamo ful dobr, ker je on pač tak odprt tip
in se ful zeza z vsakim.
Jaz se pa z njegovimi frendi tud čist štekam, itak
da je najbolj v moški družbi, jaz včasih bolj uživam
s tipi kot z ženskicami.