prijateljica- dojenje 3-letnika
Torej prijateljica ima 3-letnega fantiča, zelo trmastega. Kot večina triletnikov tudi on povsod uveljavlja svojo voljo in za vsako bedarijo joče in trmari. Problem je, da ga prijateljica še vedno doji. Hotela je ukiniti dojenje že lani, vendar ji nikakor ne uspe, ker otrok vztraja bolj kot ona. Zdaj je že tako daleč, da ji kar majico potegne gor na javnem kraju in če mu ne da dojke, začne tuliti, se metati po tleh … Prijateljica se mi smili, svetovala sem ji, da mora biti dosledna in se odločiti, da bo dojiti nehala in konec. Pa naj se potem meče po tleh celo uro če hoče. Ampak ona tega ne prenese. Saj mi pritrjuje, ve da bi morala vztrajati pa ji ne uspe. Sploh na javnih mestih mu raje da dojko kot da bi vsi gledali cepetajočega otroka. Niti dvigniti ga takrat ne more in odnesti stran, ker tako opleta okrog sebe in jo tolče, da je neverjetno. Sem bila zraven dvakrat, ko se je to zgodilo. Groza.
Ve, da kdaj sodelujem na tem forumu in sem ji rekla, da bom tukaj povprašala za nasvete.
Ali je imela še kakšna tak problem? Jaz sem svoje odstavila še preden so prišli v obdobje trmarjenja. Kaj storiti? Je kakšna rešitev za take kot je ona, ki enostavno ne prenesejo otrokovega cepetanja in bi naredile vse, samo da otrok neha tuliti?
Hvala za odgovore.
No tudi jaz imam doma izredno trmastega triletnika…dojenje pri nama zaradi taksnih in drugacnih razlogov ni steklo, bom pa zato povedala samo to…dokler nisem sama v svoji glavi postimala in si zastavila cilje kaj in kako okoli vzgoje same, mi je tamal pocel tako…najraje v javnosti…
Ko pa sem razcistila v svoji glavi sva se sla drugacno igro…delo je ful naporno,sploh ker se ti vcasih zarad vztrajnosti para srce…pa vendar, tamal je dojel in njegova trma se je skozi neko obdobje obcutno zmanjsala…ker ve, da mami ne bo popustila za vsako ceno…in tudi v tem primeru,pa ceprav si izpostavila dojenje, je problem veliko vecji v ozadju…
Otrokova trma tukaj ni težava. Težava je v njej. Dokler bo ona popuščala bo enako. Ko se bo ona odločila, takrat bo nehala. Takrat bo vztrajna in ji ne bo težko poslušat sinovega kričanja. Pa tudi otrok začuti, če si ti odločen ali pa ne. Tako se seveda dere še bolj, ker že vnaprej ve, kaj bo dosegel.
Jaz sem dojila 2 leti, nehala sem zaradi nočnega zbujanja. Pa sem tudi že prej nekajkrat neuspešno poskusila. Potem pa mi je bilo enkrat dokončno zadost in sem nehala. Pika. Ni bilo več. Jok gor ali dol sem si rekla. No, pa joka praktično ni bilo.
Svojega sina pa sama najbolj pozna. Nekaterim pomaga, da jih pustiš same, da se zderejo. Spet druge je dobro pocrkljati. Pri tretjih pa gre najlažje, da se umakneš za dva ali tri dni in ga prevzame očka ali babica ali kdorkoli že.
Ampak nič od tega ne bo šlo, če se ne bo odločila, da bo po njeno.
Mali jo je pogruntal in točno ve, na kateri gumb (he he) mora pritisniti, da bo dosegel svoje.
Verjemi, da nas je večina šla skozi to. In tole izsiljevanje z dojenjem ni nič drugega, kot pri drugih izsiljevanje z igračo/čokolado v trgovini. Zgražajo se samo tisti, ki tega niso dali skozi, ostali pa vemo, da tako pač je in da je treba vajo nekajkrat ponoviti, da je lekcija naučena. Naj ga pusti cepetati in tuliti, po možnosti prvič nekje, kjer bo to potekalo pred manj očmi, kot bi recimo v soboto sredi city parka. In to ne velja le za dojenje, seveda.
Joj maja_ saj frca ni spraševala, kaj si mi mislimo o tem (nagravžno ali ne), ampak prosi za kakšen nasvet.
Madonca vedno se ena najde……
No, jaz kakšnih konkretnih nasvetov žal nimam, sem pa mnenja, da bi ona res morala vstrajat, vsaj jaz na njenem mestu bi. Meni osebno bi bilo manj nerodno, da mi v javnosti zganja trmo (njej je, kot sem razbrala), kakor popustiti in dojiti. Morda naj res popolnoma narediti črto čez dojenje in poskuša nekaj časa z otrokom nikamor v javnost?? Pa saj po kakšnem tednu pa bi mu moralo postati jasno, da je konec.
Veliko uspeha!!!!
LP
maja_
zate pa mi je skoraj škoda izgubljati besede. očitno je, da sama otrok še nimaš. ampak to tako ali tako vejo že vsi, ki vsaj občasno sodelujejo na mon-u, ker napišeš vse.
napisala je, da doji 3 letnega otroka, ne 13. daj, malo si preberi literature preden spuščaš take neumestne komentarje.
bolano je tvoje pisanje in ubogi tvoj otrok (če ga boš kdaj imela) pri takem razmišljanju!
No, pa tudi, če želi še naprej dojiti (čisto njuna stvar pravzaprav) – tri leta star otrok mora že znati potrpeti tudi s tem, tako kot mora tudi z marsičem drugim. Jaz tukaj sploh ne bi izpostavljala dojenja, ampak postavljanje meja na splošno. Če si nekje sredi hoste, se ne more spomniti, da bi pil čajček oziroma mora razumeti, da ga bo dobil doma. In če si z otrokom v trgovini, pa se mu sprdne, da bi se šel takoj gugat, tudi ne pustiš vozička in letiš na najbližjo gugalnico. In z dojko ni popolnoma nič drugače, če vprašaš mene.
Triletnik že marsikaj razume. Sedaj mu je najbolj jasno to, da bo svoje dosegel, če bo dovolj trmaril. Tvoja prijateljica bo morala korenito spremeniti svoj vzgojni pristop, pa ne le kar se tiče dojenja, ampak na splošno, sicer ji bo mali zrasel čez glavo. Kako pa ga sicer vzgaja, ali mu kar popušča?
Če bo želela prenehati z dojenjem, bo pač morala biti nekaj časa bolj vztrajna od njega. Drugače ne bo šlo – očitno je, da se mali ne bo sam odstavil. V eni od knjig Elizabeth Pantley je opisan en lep primer, kako to storiti na čimbolj “neboleč” način (mislim, da je to tista knjiga o spanju, nisem pa preričana). Otrok in mamica izdelata nekakšen album otročka od rojstva naprej, se pogovarjata o tem, katere zadeve je otrok že prerastel, in se odločita, da je čas tudi za prenehanje dojenja. Tako nekako – tam ima zadeva svoj smisel. Tudi Karmen Mlinar je nekoč večkrat pisala o odstavljanju starejših otrok- pobrskaj za starejšimi posti ali poglej arhiv na forumu Dojenje.
V vsakem primeru pa bo mamica tista, ki bo morala sprejeti odločitev pri sebi in vztrajati. Mali se bo že sprijaznil – še vsak se je.
Lp, A.
Hvala za vse odgovore, saj vem, da bi morala mati sprejeti odločitev in enostavno preslišati otrokovo dretje in izsiljevanje. Seveda jo pač izsiljuje za dojenje, ker se še doji, lahko bi jo za karkoli. Ampak dojenje sem izpostavila, ker prijateljico ravno dojenje najbolj mori in bi zelo rada končno nehala z njim. Se ji pa tudi ponoči parkrat zbuja in se hoče dojiti. Pri drugih stvareh zaleže, če reče ne, pri dojenju pa je otrok tako grozno vztrajen in tako dolgo tuli, da prijateljica enostavno popusti. Povedala je, da je enkrat ponoči celo uro vreščal kot bi ga iz kože devali, da je bil na koncu že čisto moker, dokler na koncu ni izsilil dojke, ker je že mož popenil in sosedje so začeli ropotati po zidovih.
Oh, koliko pa troletnikov z dudo. Potreba je enaka, sredstvo pa drugo. Kos lateksa in plastike pa ni bolno, kaj?
Vsi s pripombami, kot da gre za nek preverzen dogodek, kot da so dojke za otroka že spolni objekt! Nasvetov pa nikjer. Pa saj pišete samo tisti, ki tega sploh niste doživeli.
Dobro je napisala metuljčica.
Mislim pa, da se otrok naveže na dojenje – in ta kontakt z mamo – bolj kot na druge stvari zaradi katerih kdaj trmari. Odrekanje s strani mame bo tudi zato vzel bolj osebno in ga bo bolj prizadelo, zato menim, da se ta mamica ne more odločiti za “NE”.
To mora narediti postopno, ga pripraviti, motivirati, nato pa, ko začuti zmanjšanje navezanosti na dojenje, enostavno narediti rez – če ga ne bo celo prej sam. Najprej prijateljico pohvali, da je lepo, da mu je to nudila toliko časa, to mu bo dobra popotnica!
Sama sem bila hospitalizirana za nekaj dni, pa je bilo v redu, potem pa sem vztrajala, da zaradi zdravil ne sme…tako vsaj hčerka zadeve ni vzela osebno. Že prej smo jo počasi motivirali, da bo, ko odneha, velika, da bo dobila in vozila kolo. Res mi je že presedalo, pa sem videla, da bi jo traumatizirala, če bi se dogodilo prej. Otroci imajo različne sesalne potrebe!
Prenehala je malo pred 3. rojstnim dnem, pa sem ter tja tudi vpraša. Svoje mame pa so spraševali otroci (tudi vlekli za majice), ki so jo videli dojiti, se pa se nekateri še sami niso nikoli dojili!
Srečno tvoji prijateljici, pa saj se bo fantek prej ko slej dojenju odrekel tudi sam! Do šole pa se res (redki) še dojijo…
jaz vidim velik problem avtoritete na sploh pri tvoji prijateljici – dojenje je verjetno samo ena (očitno zanjo najbol moteča zadeva, ker v javnosti dojenje 3-letnika pač ni sprejemljivo vedenje). Sem prepričana da ta otrok s svojo trmo doseže vse … in dlje ko bo prijateljica čakala .. slabše bo.
Svetuj ji da je otrokova trma in ipika samo njegova prošnja, naj mu končno postavi meje obnašanja. 3-letnik veliko ve in je zelo dojemljiv, prav vse se mu že da razložiti na njemu primeren način.
Vem kako je to ko otroka zgrabi taka ihta, da ne pomaga prav nič, razen da ga odstraniš v prostor, kjer se ne more poškodovati in mu rečeš naj pride do tebe, ko napad mine.
moj 2,5 letnik je imel parkrat tak napad, pa sem ga shecala da ga napada huda mravljica in ko zdaj vidimo da se tak napad bliža, mu vedno v šali rečem lej jo prihaja tahuda mravljica … in se umakneva da naju ne dohiti … ma res kr neki, ampak pri nas to ful deluje.
drugače se meni povsem isto če v javnosti vidim 3-letnika z dudo ali flaško, ali pa če ga mamica doji … res ni razlike!
Tvoja prijateljica enostavno nima pri otroku nobene avtoritete. Fajn bi bilo, da zadevo čim prej popravi, sicer bojo izsiljevanja vedno hujša.
Rešitev pa je zelo enostavna: ne je ne! Naj se mulc trma 2 dni, če hoče, enkrat mu bo že kapnilo. Ena mama je enkrat na tem forumu povedala kako se je spopadla z istim problemom: povedala je, da je dojka “pokvarjena” in da mleka ni več… Sto možnih načinov je, eni manj drugi bolj frustrirajoči za otroka, dejstvo pa je da je ena izmed glavnih nalog staršev vzgoja! Žal mnogo od današnjih mam in očetov tega enostavno ne dojema več. Vse hočejo na lepo, vse rešiti z objemčki, pregovarjanjem…. Otrok rabi vedet, kdo ima avtoriteto, koga je treba poslušat… skratka kdo je starš in kdo otrok. S tem ne mislim, da je treba otroke mlatit ali nanje non stop tulit, ampak jim nudit ljubečo in predvsem dosledno vzgojo. Večina današnjih mulcev je zelo razvajenih in se zato, ker se nikoli niso naučili, da se svet ne vrti vedno po njihovo, zrušijo ob prvi oviri in se v adolescenci zatekajo k takšnih in drugačnim zasvojenostim… Malo poenostavljeno povedano… ampak vseeno.
Problem je avtoriteta mame, ne pa dojenje. Kdo postavlja pravila v hiši? Kdo vzgaja koga? Kdo postavlja meje? Kdo je ODRASEL v tej družini? Tos o bistvena vprašanja. Vse ostalo je drobiž.