Prijateljica ki smo bili non stop skupaj- lansko leto skupaj na
morju,steviilni pikniki.skratka dobri
Druzinski prijatelji.to pomlad me je prosila ce sem ji lahko porocna prica,pa sem sem se ji
Opravicila da mi finance ne dopuscajo(delam na4ure-placa330 eu)nakar naju sedaj niti povabila ni.zgleda da je njen bodocega moza vest stisnila in naju v sredo poklice po tel in povabi,
Vendar smo povabilo zavrnili ces da odpovedanih gostov ne boma nadomescala. Sedajle je poroka- nevem kaj si naj mislim.mislil da bomo prekinili stike.drugace semsm morala bodoco nevesto voziti po salonih kjer si je iskala porocno obleko,zdaj pa tole

Na njenem mestu bi bila tudi jaz užaljena, da si mi zavrnila prošnjo za pričo. Če sta res tako dobri prijateljici, potem ona pozna tvoje finančno stanje in te ni vabila za pričo zaradi denarja.
Itak pa bi bilo treba slišati obe strani.

Ok delno se strinjam, ampak a ni malo sramota, da še za skromno darilo ne moreš sprčkati? Baje da se mora priča kar “izprsiti”? ali v čemu je point?
Ker pri meni se recimo tudi za dva tedna prijateljica poroči, pa sem trenutno v zelo slabi finančni situaciji (kar pred meseci nisem pričakovala) in že študiram, kje si bom vse sposodila denar…

Pa si jo vprašala (ali mogoče že od prej poznaš njeno stališče), kaj ona sploh pričakuje od priče? Ker nismo vsi taki, da bi nam priča morala plačat nevemkakšne zneske in prinest nevemkakšno darilo. Midva, npr, sva si poroko plačala sama (vse, od fotografa do rož in veečrje) in od najinih prič (in drugih gostov) nisva pričakovala dragih daril. Samo družbo ljudi, ki jih imava rada.

Če je tvoja prijateljica na podoben način želela tebe ob sebi, je upravičeno užaljena, ker si odklonila.

Pa ne noret no, saj poznamo kdo je lahko priča. Sicer pa odvisno od tebe ali ti gre za denar ali za osebo. Meni je moja priča plačala pecivo, narezke ter dala šopek. Bilo nas je 20. Definitivno mi je bila priča kot oseba, če bi iskala tisto, da se izprsi, bi bila druga.

Tudi jaz sem bila povabljena za pričo prijateljice in sem povabilo kljub slabemu finančnemu stanju sprejela. Moje finančno stanje je bilo takrat katastrofalno,ker sem bila brezposlena in sem le na črno nekaj malega zaslužila. Prijateljici sem zato podarila nekaj osebnega. Pripravila sem ji predstavitev,kako sva skupaj odraščali,slike,videi vse. Na poroki sem predvajala sem samo slike za katere sem menila,da ji ne bodo povzročale neugodja. Ostale sem shranila in ji zavila v darilce poleg njenih najljubših piškotov in cvetja ter dolgega romana,kako mi veliko pomeni in kratkih nasvetov za čim boljši zakon. Po kratek power pointu se mi je sicer zahvalila,vendar me potem sploh več ni šmergala. Sem čez nekaj dni izvedela,da sem se ji zamerila,da nisem uspela skupaj spravit za en mikser,tako kot ostali.

mislim pa da bi si vendarle kljub zavrnitvi, zaslužila vsaj povabilo na poroko,…sedaj je jezna ker si odklonila,..potem pa bi se ti morda zgodilo podobno kot rosalindi..in spet ne bi bilo prav..

Si vsaj odkrila kakšno prijateljico imaš, pa še preveč nisi zapravila.

Če te prijatelj/ica prosi za poročno pričo ali botrstvo otroku, se tega enostavno ne zavrne. Jaz te tudi ne bi povabila na poroko.

Jaz sicer nisem poročena, mi je pa jasno, da je izbira poročne priče velika stvar in plod tehtnega razmisleka. In če te oseba zavrne … Mislim, da je bila prva razočarana tvoja prijateljica, nevabilo je pa samo rezultat tega.

Ne znamo se pogovarjati in stvari doreči, skoraj na nobenem nivoju.

Nekateri pričakujejo boga in pol, drugi samo energijo osebe, ki jo imajo radi.

Vajina situacija: ona te povabi
ti si misliš: jij, groza, sem brez prebite pare, kako naj ji kaj kupim in kot priča častim
ona lahko pričakuje le tvojo prisotnost ali tudi bogato darilo.

Ne veš, ker se nista usedli in dorekli.

Kupi ji eno malenkost po svojih zmožnostih, jo po poroki povabi na pijačo on ji povej, da nisi bila kos situaciji in si se bala, da bi ji nudila kot priča pre malo materialno. Takoj zrihtajta to, potem pa vsi živite v prijateljstvu naprej. Če ste zelo dobri prijatelji, se usedite vsi 4, kupi srebrno penino in udarte debato. Slabše kot je ne more biti.

En goli nesporazum je bil.

si čist predstavljam, da je in ima vsaka isti film v glavi ampak z različnimi podnapisi. Napiši ji pismo, razloži ji svoje stališče in bolečino..ona pa ti bo svojo..tudi tvoja zavrnitev verjetno ni bila filmo romantična gesta, ki bi jo nevesta pričakovala. Bolečina je prisotna na obeh straneh. In..ali ni žalostno..zaradi enega k.. denarja.
Naj ne ostane neizgovorjeno in neizjokano če je pristno.

Za pričo povabiš nekoga, ki ti res dosti pomeni. Midva sva tudi sama financirala poroko v celoti in nisva pričakovala daril od svatov, niti denarja. Kar sva jim tudi povedala. Za pričo sta nama bila moj in možev brat. Moj brat si je sicer zapičil v glavo, da nama bo vendarle nekaj kupil, pa smo se potem zmenili za eno omaro iz Ikee, ki sva jo res potrebovala. Možev brat pa je imel že s potjo ogromno stroškov, ker je prišel od daleč na poroko, pa smo se zato zmenili, da ni dal darila. Pa se ni potem nihče kujal zaradi tega in smo vsi v zelo dobrih odnosih.

Narobe je to, ker se niste o situaciji pomenili kot ljudje in zdaj vsak po svoje kuhate eno užaljenost. Meni se ne bi zdelo vredno izgubiti dobre prijateljice zato, ker me ni povabila na poroko. Saj je njena poroka in je čisto njena stvar, koga povabi in koga ne.

Rosalinda! Grozno!
Jaz bi bila tvojega darila neizmerno vesela. Briga mene za mikser, če si dala svojo dušo v poročno darilo.

Če ste res tako dobri priajtelji, je zelo čudno, da niste (to bi že moralo priti tudi spontano) razčistili te zadeve okoli darila in finančne nezmožnosti. Nekako se mi zdi logično, da se med dobrimi prijatelji taka stvar sama razčisti, v stilu joj, nimam financ, ne bom mogla kupiti dostojnega darila – ni problema, važno, da si ti tam, darilo ni v ospredju.

Če pa ti je to, da nimaš financ zamerila ali je bilo zanjo ovira – potem samo to: hvala bogu, da ste se končno “spoznali”. Jaz take prijateljice ne bi hotela imeti.

Če je res dobra prijateljica in ji ti pomeniš, kar praviš, je pa skrajno čudno, da te ni povabila na poroko – in ja, jaz bi bila užaljena, razočarana, pretresena …

Meni se zdi zelo nevljudno od tebe, da si zavrnila ‘vabilo’ za pričo. To je velika čast in nima veze s tvojim finančnim stanjem. Saj je vendar vedela, da ji ne boš kupavala.. avta.. za darilo in jaz bi bila na njenem mestu tudi užaljena. Ali toliko, da te sploh ne bi povabila? Ne vem, mogoče tudi.

Čakaj a jaz prav razumem? Saj te je njen mož poklical, da si povabljena. kaj pa se potem pritožuješ da te niso povabili- saj so te.

Zelo si se potrudila in ji pripravila čudovito darilo, veliko lepše od mikserja. Tvojo prijateljico je lahko sram, da je tako plehka!

She gave you an offer you shouldn’t refuse.

Jaz pa popolnoma razumem, da na lep način zavrneš to, da si priča. Če ne moreš in komaj štukaš konec s koncem vsak mesec. Ne vrtnarite – skoraj vedno se od priče pričakuje nemajhna finančna podpora poroke in za nekoga ki res nima, je hitro nemogoče. Verjamem, da si se samo hotela izogniti neprijetnim situacijam na obeh straneh. Tvoja zavrnitev se mi zdi pogumno in iskreno dejanje. Prijateljica je še vedno imela možnost, da bi ti rekla: “glej, rada bi imela tebe, za vse ostaleo bo poskrbljeno…” Pa verjamem, da bi si premislila.

Ni te povabila, da si nisi delala stroškov. Sicer pa, če ste prijatelji, je prav da se pogovoriš z njo in ji poveš, da si užaljena in da si pričakovala vabilo na poroko.

Obe razumem. Ona te je lepo prosila, ti si odklonila. Gotovo ve za tvojo finančno situacijo, če je “PRIJATELJICA”. Tudi jaz bi zamerila, če bi mi moja najboljša prijateljica odklonila, obenem bi pa pričakovala poovabilo na poroko. Kako to misliš? A ona si pa s tabo lahko dela stroške? Kaj pa, če ona tudi ni tako pri denarju? Mene bi bilo sram sedaj pričakovati povabilo, čeprav si ga naknadno dobila. In mislim, da je bilo od srca. Ti pa spet bluziš o tem, da ne boš namesto tistih, ki so odpovedali. TI si tukaj odpovedala kot prijateljica. Jaz bi te skenslala.

Mojemu možu sploh ni bilo mogoče zavrniti, da bi bil priča nečaku. Na kmetih je pač tako. Midva sva sicer meščana vendar toliko pa poznava vaško mentaliteto, da ne moreš odklonit.
Bila sva precej v slabem fin. stanju in tako sva morala vzeti posojilo, ki sva ga odplačevala dve leti. Čeprav so rekli, da bo za “vse ostalo poskrbljeno” je moral mož plačevati šrango, izmišljevanja svatov vse dopoldne, do cerkvene poroke, ki je bila ob 16.uri. Skratka “vse ostalo”.Pa tudi v cerkvi se je moral “izprsiti”. Po cerkveni poroki so bili stroški v rokah nevestinega očeta.
Mož je bil tako slabe volje, da je komaj čakal, da bo ohceti konec. Odšli smo med prvimi.
Je..š tako ohcet!
Če bi naju še kdaj kdo prosil za kakšno pričo, botra ipd. bi gladko rekla NE. Ker so ljudje nenasitni. Pa naj si mislijo kar hočejo in naj bi opravljali do smrti. Naj uživajo v opravljanju. Jaz pa v nezapufanosti.
PS. (Nečak se je pred kratkim ločil:-)

Kaj pa je dandanes naloga priče? A samo pomaga pri pripravah, naredi zabavo, tudi kaj plača?

Po mojem različno. Midva nisma od najinih prič nič pričakovala, priči sta se podpisali, sedeli zraven naju in to je bilo to. Brez govorov in posebnih obredov- običajev. Meni je bila priča moja teta, ki mi je zelo blizu, možu pa brat s katerim se odlično razume. Najbolj butasto se mi zdi tisto lupljenje svatov na poroki- ala za nevestin čeveljček, pa za ples z nevesto,…Pa tudi velike poroke nisma imela in nisma vabila vseh tet, stricev, sestričen,… povabila sma tisti, ki so
nama blizu in se nisma ozirala na to , kar naj bi se spodobilo. Midva sma prej našparala za poroko in naredila takšno, kot sva si jo lahko za tisti prišparan denar.
Po mojem, če greste za pričo, se je pametno pogovoriti z bodočo nevesto/ ženinom o njihovih pričakovanjih.