Prijateljica me je razočarala
Oh to pa ne ne, nihče ni kriv za nesrečo drugega, če se jaz poročim ali če imam jaz otroka in drugi ne, nisem jaz kriva za njihovo nesrečo in da se jaz ne smem veseliti svoje sreče. Prijateljica ki se ne veseli z mojo srečo ni moja prijateljica, je samo bežna znanka ki želim prekiniti vse stike….torej bi morala ona ki se je poročila prekiniti svojo poroko, ker se je druga boga reva razšla….pa saj je šla na morje z drugimi to tudi veliko pove. Nihče res ni kriv za dogodke drugih in da je šla potem na morje…no no no. Stran od take osebe.[/quote]
tako rekla…dobro sicer bi bila druga zgodba, če bi ta prijateljica-nevesta res imela kaj prstov zraven pri razhodu prijateljice s partnerjem…
…glede čustvovanja oz. usmerjenosti k čustvom prijateljice- pa jaz mislim,d aje bila ta nevesta dejansko obzirna do prijateljičinih čustev – prijateljica ji je namreč povedala kje je njen problem in ona se ji je poskušala prilagoditi, s tem,d a ji je obljubila svojo prisotnost in družbo za cel večer, da se ne bi počutila osamljene, itd. torej glede na izraženi problem povabljenke se je torej odzvala…
…če bi ji povabljena prijateljica zaupala kot razlog, da ji je težko priti, ker še sama preboleva svoj razhod, bi se torej prijateljica s svojim čustvovanjem in pomočjo odzvala drugače…in bi jo kljub vsemu drugače razumela…
…torej če bi meni prijateljica rekla,d a mi želi vso srečo in je vesela zame, vendar se sama zaradi svoje žalosti ne bo zmogla veselo družiti v tistem času z menoj, da pač je njena osebna žalost prevelika…bi tudi jaz razumela njeno odsotnost in bi ji želela čim bolj pomagati…bi jo za tisti dan poslala na njeno lastno razvajanje v wellness,d a se sprosti sama zase v miru npr.
…vsekakor ne bi pa ta prijateljica, ki ji ni do veseljačenja zaradi lastne žalosti, šla žurat verjetno z drugimi na morje, če ji pač ni do zabav in veselih dogodkov, ker rabi čas, da preboli…tega pa jaz tudi ne bi tretirala kot prijateljsko dejanje in odsotnost iz poroke…očitno že žalost in razhod nista bila razlog za njeno odsotnost in vsekakor je dejstvo, da se ni veselila s prijateljico nevredno prijateljstva…[/quote]
dober komentar.
se mi zdi, da v prijateljstvu se za ene stvari “stisne zobe” in se pridružu prijateljici ob njenem velikem dogodku – poroka je enkraten dogodek in en popoldan bi lahko prišla, podobno tudi smrt, bolezen, rojstvo otroka,…
za take neredne dogodke, se za prijatelja potrudiš in prideš. Za familijo in dobre prijatelje.
Tisti dan poroke bi že lahko prišla, ji čestitala in do ohceti ostala – če bi ji bilo prehudo, bi lahko potem iz ohceti odšla.
je pa res, da je to moje razmišljanje – in sem bila že razočarana, ko od nekaterih prijateljic v svoji stresni situaciji tega nisem dobila. Pač zdaj vem da se na njih ne morem več zanesti. Se nisem skregala zaradi tega z njimi, ampak organsko gre pač tako prijateljstvo narazen in prijateljica se počasi počasi spremeni v kolegico, znanko,… to se mi je zgodilo tudi z eno, s katero sva bili prijateljici 20 let.
Vsekakor je ne vidim več kot bližnjo prijateljico. Ni vse samo v kofetkanju. Z neopravičeno prisotnostjo je pokazala kje je najino prijateljstvo.
In ne ni point samo v tem da ni prišla na poroko, ker ji kar nekaj ni prišlo, point je malo globji. Kdor se z mano ne veseli sreče se ne bo veselil niti druženja.
hvala vsem za odgovore, čeprav je marsikdo tukaj gledal iz čisto napačnega kota, ker pač razumem da ne poznate celotnega ozadja. Nekateri ste pa zadeli bistvo. samo to sem potrebovala.
In ne ni mi edina prijateljica na srečo, kot je ena zgoraj napisala. Imam jih še veliko, ampak jih zarad tega nič manj ne cenim.
LP
Glej, če ti ni do druženja z njo imaš vso pravico da jo zavrneš. Sama sem se že davno naučila da če mi nekaj ni mi pač ni. Nimam najboljše prijateljice, pa je tudi ne rabim, imam družino in ta mi pomeni vse. Občasno se dobim samo z dvema “samo” prijateljicama pa življenje lepo teče naprej. Čas itak najrajši preživljam z otrokoma in možem.
Te pa razumem in podpiram. Obljuba dela dolg in če si ji izrecno razložila da si na ta dan želiš njeno prisotnost potem res grdo od nje da je ni bilo. To da je tipčka pustila pa je sploh postranskega pomena.
Raje uživaj novo srečo.
Avtorica, bolj kot berem, bolj ugotavljam, kako plešeš tako kot ti paše. Sama si zgoraj napisala, da se je teden pred poroko razšla s fantom. POtem pa to demantiraš. Bilo bi zanimivo slišati mnenje te prijateljice, zakaj jo resnično ni bilo na poroko.
Tukaj sebe predstavljaš kot brezmadežno nedolžno in nadvse pošteno dekle, ki ima samo enega in edinega fanta, prijateljico pa kot brezsrčno požiralko moških, ki ji ni mar nikogar in ki menja veliko fantov. Oprosti, ne zdi se mi fer, da tako sodiš, niti da sebe poveličuješ s tem, da imaš samo enega, niti da razlagaš o tem kako zadnji fant od te gospodične, ni bil dober v postelji zanjo.
Sebe postavljaš v center zemeljskega dogajanja in ti je očitno zelo malo mar čustev drugih. Ne verjamem, da je ta prijateljica, šla čisto brezsrčno in brezskrbno žurat z drugimi prijateljicami. Ni ji bilo do tega, da bi na poroki visela sama, da bi ‘cela vas’ brundala o tem kako je sama, ni ji bilo do tega da praznuje neko ‘deviško’ poroko in je raje šla na morje. Meni se to ne zdi čisto nič takega. Če si RES dobra prijateljica, boš to razumela, širše od tega zapisa tukaj in ne boš obsojala druge.
In to, da nekdo ima samo enega parnterja v življenju zame ni nikakršna zadeva s katero bi se hvalila. Tudi jaz jih v življenju nisem imela prav veliko, prav gotovo pa tudi ne samo enega in edinega do poroke. Taka stvar ni ravno za hvalo…. če me razumeš o čem govorim.
Če nimaš toliko razumevanja, kot le zase, potem pa sem prepričana, da je bolje, da gresta vsaka svojo pot, ker je ta prijateljica vsaj iskrena, ti pa to nisi, ker za njenim hrbtom jo razgaljaš do kosti in se skozi ta zapis nenazadnje tudi prepozna. Ne zdi se mi fer, še enkrat, da to razčiščuješ tako, namesto, da bi se z njo iskreno pogovorila in šla dalje, z njenim prijateljstvom ali brez…..
(Mislim, da bo njej bolje brez tebe, iskreno…)
Ja od moje poroke bo 4 leta in tudi jaz še nisem pozabila, da moje najboljše kolegice ni bilo na mojo poroko, ker je “kao” zbolela! Niti danes ji tega ne vrjamem, še vedno mislim da se je zlagala po dolgem in po čez…in še danes me boli, to je bil res zame en poseben dan, in res sem si želela da bi bila tisti dan ob meni! Žalostno, ker sploh en dojame kako me je s tem prizadela 🙁
Avtorica, razumem tvoje razočaranje. Tudi moja najbojša prijateljica, ki sem ji vedno stala ob strani in ji naredila mnogo uslug, me je ob določenem primeru, ignorirala. To me je tako zabolelo, da sem jo izbrila iz seznama dobrih prijateljic. Naredila sem spremembo in se začela družiti z drugimi prijateljicami. Do nje pa sem se začela obnašati na distanci. Nikoli več ne bo tako kakor je bilo. Naredi tudi ti drug vrstni red prijateljic!
Komaj sem se prebila čez napisano in čedalje bolj ugotavljam kako pogosto linčate avtorja teme. Vso izmišljevanje ozadja in domnevanje o čustvih tretjega je že smešno …
S tabo avtorica se strinjam, tudi sama bi zamerila “prijateljici” v takšni situaciji. Po tem kar si napisala sem popolnoma na tvoji strani. “Prijateljica” si pa zasluži hladen tuš s tvoje strani, ker tega naziva ni vredna. Srečno!
Ni tako enostavno, kot si nekatere razlagate. Ko sem jaz končala in prebolevala eno veliko ljubezen, sem enostavno menjala okolje, mrzlično spoznavala nove ljudi in se izogibala stare klape in vseh krajev, kjer smo se zadrževali. Zakaj? Ker mi je bilo lažje biti nekje, kjer me nič ne spominja nanj in z ljudmi, ki me ne sprašujejo o njem in najini propadli zvezi. In je pomagalo, ker sem si tako zaposlila misli z novimi ljudmi in dogodivščinami, da sem včasih popolnoma pozabila nanj.
Ko je šla najhujša kriza mimo in sem se sprijaznila, sem tudi s staro klapo nadomestila zamujeni čas ter jim razložila, zakaj sem se nekaj časa bolj malo družila z njimi. In so razumeli. In zato sem jim neizmirno hvaležna in jih spoštujem.
Veš avtorica, če njo obsojaš, ker ni bila na tvoji poroki, moraš tudi sebe, ker si tako sebična, da je ne razumeš. Kaj pa ti veš, kako se počuti? Se tako precenjuješ, da si prepričana, da ti vse pove? Če ve, kakšno mnenje imaš o njej oz. o njenem načinu izbiranja moških, ti verjetno niti ne zaupa svojih težav in najglobjih misli. A ne? Ne rečem, lahko bi se potrudila in prišla na poroko, čeprav ji je bilo hudo, vendar vsaj jaz ne bi hotela da se moja prijateljica na dan moje poroke blesavo počuti in sili smehljati. Sploh ko si ji ponudila neko kao vlogo družice iz usmiljenja. V tem primeru tudi jaz ne bi stoprocentno uživala. Verjetno se je tudi počutila, da ti bo kvečjemu v breme, če boš morala igrat njeno varuško in skrbet, da ne bo osamljena. Mogoče se je zato ker te ima rada in ti privošči srečo in popoln poročni dan odločila, da ti ne bo morila s svojim dolgim ksihtom. Pomisli mal. Pogovori se z njo. Ni tako hudo in ni tako slaba. Navsezadnje tudi ti nisi brez napak. Ona ni lepo naredila, ti pa tudi ne.
Tudi jaz sem opazila, da v čisto vsaki temi se linča avtorja, dam primer: če bi točno to temo spisala prijateljica od te avtorice iz svoje perspektive sem 100% da bi v 80% primerih linčali njo. TIPIČNO!! Tisti ki napiše temo nima prav. Še predvsem me moti izmišljevanja ozadja, ki mogoče ni tak kot ga nekatere pišete. V tej temi konkretno se osredotočate samo na neka “čustva njene prijatljeice, kako je bila boga, strtega srca, prizadeta bla bla bla” jaz pa sem zaznala predvsem prizadetost avtorice, konec koncev, poroka ni kar nekaj, je velik dogodek in 1 teden pred poroko se nevesti svašta dogaja v glavi, sem dala čez vem kako je in tudi vem da še kako prav pride prisotnost dražjih. Tudi jaz bi vsaj malo zamerila.