prijatelju je umrl otrok – telegram
Ob bolečini, ki ostane za nam najdražjimi, besede ne pomenijo nič več. A vedite, da smo v mislih in v tej bolečini tudi z vami in da bomo ob vas tudi takrat, ko boste o tem želeli spregovoriti in govoriti in si tako vsaj malo olajšati trpljenje.
Draga prijatelja,
dan, poseben dan, je ovila koprena sivine in tihe bolečine, ki nas je popeljala po poti v razmišljanje, kako smo temu svetu le nekaj časa izposojeni, nato se moramo vrniti. Nekateri prej, drugi pozneje. Bolečina ob odhodu nam dragih ostaja z nami, ki čakamo, kdaj gremo za njimi. Tudi to bolečino delimo z vami!
Prijatelja,
Stopimo po sledi spominov, stopimo za zvoki tihe neizpete pesmi in vsepovsod naj vas obdaja spokojen mir. Po sledi najlepših spominov naj vas vodi pot iz najbolj goste megle. In vedita, da gredo z vami po tej sledi vajini prijatelji, da bi skupaj z njimi čimprej stopila iz megle.
Toliko je načinov, kako zlomiti srce in občutiti bolečino. Toliko je različnih zgodb o bolečini, ki človeka v vsej njeni silni moči ohromi. V resnici se nam srce stre, ko nam odvzamejo nam drage, ko se od nas poslovi otrok, v katerem so bile vse naše sanje. Ne pozabite v teh težkih trenutkih na prijatelje, ki z vami tiho delijo vašo bolečino, ki so z vami kot trden in neomajen branik pred vsem hudim v življenju.
Mislim, da sožalni telegram na vsak način morajo dostaviti, saj se na pošti lahko pove, da je človeka nujno dobiti ali pa vsaj navesti nekoga blizu, kjer bi ga bilo možno pustiti. Če gre za kakšen drugačen telegram, potem je to druga stvar, vem pa, da so pri naši hiši iskali domače tudi po večkrat na dan, če je šlo za sožalni telegram.
Iz osebne izkušnje lahko povem, da je enako primerno sožalno pismo, morda še bolj kot telegram, da te poštar ne nadleguje ob vsakem novem telegramu.
Telegrame in sožalna pisma smo odlagali na poličko in ko je bil pogreb mimo, smo skupaj pregledovali sožalja. Kljub žalosti, je prijeten občutek, ko vidiš koliko ljudi se spomni nate in pokojnika, celo takšni s katerimi že mnogo let nisi bil v stiku.
Čim manj nakladanja. Če od pretresa ne premorete globokih misli, zadostuje samo iskreno sožalje, da je le vaše.
Čim manj besed, vsaj pri meni je bilo tako. Ob izgubi so mi šle dolge patetične nakladancije na živce in jih sploh nisem brala.
Razen od bambine je meni osebno vse, kar ste predlagali predolgo, lajnasto in prazno. Ves ta blabla je itak adijo. Napiše se iskreno sožalje, morda še kak stavčič in to je to.
Vsaj zame.
Tudi meni se zdi, da so to bolj kot ne puhlice. Morda ob smrti kakšne 90-letne sosede prav pridejo, toda ob tako hudi izgubi, kot je izguba otroka, mislim, da niso primerne. Če ne celo nadležne, kot pravi Queen.
Jaz osebno bi napisala navadno preprosto sožalno kartico, spodaj pa pripis, da sem jim na razpolago, če bodo potrebovali kakršnokoli pomoč. Nekaj v tem smislu v glavem. Moje skromno mnenje.