Tisti, ki imate diplome in ste po možnosti, že 10, 20 let po diplomi, delate pa nekaj, kar ne rabiš neke posebne izobrazbe: prikrivate izobrazbo pred sodelavci? Kaj rečete, če vas povprašajo po poklicu, izobrazbi?

Jaz delam v taki službi, kjer ni potrebna neka izobrazba. Sem na novo. Pa ne želim, da bi vedeli, da imam faks, ker se pač ljudje radi norčujejo na ta račun. Včasi pa vseeno kdo vpraša kaj sem po izobrazbi, poklicu. Sem že pvoedala, k sreči itak večina ne ve kaj to pomeni (nekaj na FF, družboslovna oz. humanistična diploma), včasih pa še kdo kar naprej vrta. Vemo pa kaj sledi, če kdo točno ve: pač žaljenje družboslovcev, visokizobraženih… pa sprašujejo kaj sem prej delala.

Sem razmišjala, da bi pač rekla, da sem delala kot kaka administratorka ali kaj takega in da imam samo gimnazijo.

Še nalo, pa bo 10 let. Nič ne skrivam, meni je kristalno jasno, do kam seže pismenost Slovencev. Oni skrivajo in se delajo pametni.

še malo*

pač ne poveš.

če te že kdo vpraša po izobrazbi, pa ga vprašaš nazaj, zakaj ga to tako zanima, ali kaj bo s tem podatkom…

mislim, načinov, da zabiješ ljudi, ki sprašujejo neprimerna osebna vprašanja je milijon.

-“Kaj me misliš/moraš komu prijavit?”

-“Če ti to povem, je to za deset let aresta”

-“To je pa že tak dolgo nazaj, da sem pozabila”

ali pa enostavno preslišiš vprašanje in njega nazaj nekaj o njem vprašaš.

samo pripravljen moraš biti nanja, če veš, na kaj nočeš odgovarjat.

V 22 letih, kar sem zaposlen, me še nihče ni spraševal po izobrazbi. Razen seveda na razgovorih za službo. Pa nimam kaj skrivat, ker sem samo gimnazijec

Ja, nekaj si moram pripravit.

Dober tale odgovor: da je za 10 let aresta :). Bi raje tako na hec pa, da potem hitro spremenim temo.

Meni ni nič nenavadnega , da to sprašujejo. V zadnjem mesecu sta me to dva spraševala, tretjega je pa zanimalo kje sem prej delala.

Pa v prejšnji službi so tudi to spraševali. Pač radovedni. Saj to ni nič takega. Samo v tej moji situaciji mi je bolje, da tega ne vedo.

Pa povej samo za srednjo šolo.

Sej zame pa mislijo stranke pogosto, da imam FAX. No ga nimam pa to tudi povem. Obvladam pa delo verjetno bolj, kot če bi ga imel.

Če si diplomiranka in če delaš recimo v trgovini kot prodajalka, kot kelnarca, mogoče v proizvodnji… ne povej, da si študirala, da imaš visoko izobrazbo, ker jih boš dobila po buči. Sodelavci so večinoma nesrečni, ker so obstali v takih službah, podobno tudi ti, ampak vedo, da ti boš šla naprej, da boš našla kaj boljšega,oni pa težko. Ti bodo nevoščljivi, dobila boš polena pod noge.

Točno tako. Dobiš polena pod noge, ali pa če kaj ne veš, se začnejo takoj norčevat, tak šolana pa sprašuješ. Ali obrneš na hec kot je že zgoraj rečeno, jaz bi rekla, ta podatek o šoli ti ne bo nič povedal, važno je kaj znam, ne v katero solo sem hodila. Je pa en drug problem, na internetu so objavljene diplome. Jaz je ze zaradi tega ne bi mogla skrivat, pol bi pa me se obtozili, da lazem. Samo vtipkajo ime in priimek in je prvi zadetek diplomska naloga.

Jaz sem imela moškega, ki je imel poklicno izobrazbo, kar mu nisem nikoli očitala, imel je znanja, znal je delat, je bil kar ok razgledan. Tako, da meni čisto ok. Ampak on ni prenesel, da imam jaz visoko izobrazbo. Vsakič, če kaj nisem vedela ali pa naredila kaj narobe, mi je pod nos metal izobrazbo. Obup.

Večina teh pa ni vešča iskanja po Cobissu tako, da ni panike. Ko se moje ime odtipka, je prvo več soimenjakin (celo iz iste UE in podobne starosti). Pojavi pa se najprej fb profil. Diploma pa ne. Je pa že dolgo, kar sem diplomirala in moje diplome ni v CObissu ali pa kje drugje, ne v pdf obliki. Najde se samo v Cobissu naslov moje diplomske, drugo pa ne.

Aja, v CV seveda napišem vse to, katere službe sem imela, izobrazbo. Samo večinoma to ve potem le vodstvo, ne razlagajo ostalim zaposlenim.

Tudi na vlogo za službo ne. Delo ne zahteva neko xy izobrazbo, pa sem predložila spričeval osrednje šole in to je to.  Nobenih dodatnih znanj  nisem omenila.

Sodelavci sprašujejo prvi mesec, potem pride kdo na novo, pa si pozabljen …

Ne morem verjeti, da skrivate nekaj na kar bi morali biti ponosni. Diploma je dosežek, tudi če se vam zdi da ni, ker bi morala biti iz naravoslovnega faksa

Kakšen ponos neki, če delaš kot kelnarca?

Ja, in ljudje se zelo radi posmehujejo, če zvohajo, da ima nekdo diplomo pa mora kelnariti, sekrete pucat, delat za tekočim trakom. Jim je čisti užitek. Zato, če delaš tako delo, skriti diplomo.

Me ne zanima, kar nekaj truda je potrebno vložiti, časa, denarja in vztrajnosti, tako da jaz vsakemu čestitam. In ja, delo je delo, prinaša denar, vsaj naj ga bi, in če si dober pri tem kar počneš, se klanjam.

JOj, kaksne bolane mate eni. A vas clovek sploh sme kaj vprasat? A ce boste kdaj v zivljenju v stiski, se vam sme pomagat?

Se vidi, da nimaš izkušenj z delom v takih okoljih. Če opravljaš taka dela za minimalca in sodelavci, ki nimajo neke hude izobrazbe, zvohajo, da imaš diplomo, ti bodo naredili pekel na zemlji. Ne vsi, ampak večina te bo pa poniževala, zasmhovala in ti zagrenila vsak dan v službi.

Grozno, to pa je res primitivno in pritlehno. Sočustvujem.

A niso vse diplome javne? Te bodo guglali in hitro ugotovili. Če nameravaš biti dolgo v tej službi, se en splača lagat in skrivat. Povej, kaj si doštudirala in reci, da je bil to bolj študij za dušo, da se nisi nikoli videla v tem poklicu. Če boš dajala preveč hudomušne odgovore, jih bo še bolj zanimalo.

Najboljš, ja.

Od kje vam to, da so vse diplome na netu? MOja sigurno ni. Ja, v Cobissu se najde, ampak kot je že omenjeno, večina se ne zanima za Cobiss in knjižnice. Pa tam je samo naslov.

Če se pa pogugla moje ime pa ne bodo nič našli.

Za koliko sodelavk pa si šla ti gledat na splet? In če ne poveš vsega ne lažeš. Tako kot nikogar ne briga kako imam urejeno doma. Sem samo nekaj malega bleknila, pa je že sledilo vprašanje: Zakaj si pa sem prišla? (nanašalo se na izkušnje).

Jaz vem zakaj delam tam kjer delam. Zato, ker pri svojih letih nisem dobila službe nikjer drugje – nisem se pa pripravljena voziti skoraj 100 km daleč.

Podobno jaz. Tu delam izključno zato, ker nisem česa drugega dobila. Ob prvi priliki, ko najdem kaj boljšega, adijo.

Imam pa ja, tudi jaz izkušnje, da če ljudje zvedo, da imaš visoko izobrazbo, delaš pa fizična dela, kjer ne rabiš izobrazbe, da sledi posmeh, pripombe v stilu: tako šolana pa tega ne ve…

Nekoč je en sodelavec videl, da veliko berem, da se večkrat kaj učim. Je po celi firmi to raztrosil kot, da je največji čudež na svetu, da se nekdo uči, bere. Smešno, ampak to je bilo čudenja med sodelavci. Sicer jim ni kapnilo kaj v resnici to pomeni (iskanje možnosti za boljšo službo, dodatno izobraževanje), ampak je zabavno videt kako zabiti so eni ljudje. Da jim knjige, učenje pomenijo brezveze zapravljen čas.

Pri nas je še dosti slabo razmejena izobrazba od kompetenc. V službi imamo kup lolekov, ki jih je naš blagohotni visokošolski sistem milostno spustil mimo vsake intelektualne študijske bariere in mu je v imenu posameznikov, kateri pobirajo pripadajoče šolnine, uspelo razvodeneneti celo bolonjca. Naš povprečen certifikat šolanja je danes komaj kaj vreden na evropskem trgu dela, na svetovnem nas visoko šijejo Indijci, Turki, celo Romuni. Ne samo zaradi majhnosti. Razliko naredijo šele usvojene kompetence, ki jih je posameznik dogradil samoiniciativno in z nadarjenosti. Povprečnež in nižje iz bilo katerega študijskega okolja pri nas pa v realnem svetu, ko odda svoje končno delo, ni vreden piškavega oreha. V primerjavi s svetom še nadarjenih, z izjemo nekaj malega laboratorijev, nima pravih učnih okolij. Tako da draga dama, če delaš v intelektualno podhranjenem okolju, je zato, ker tudi nimaš kaj pokazati. Si zgolj delavec za plačo in če te kdo vpraša, je to tudi najbolj primeren odgovor. Lahko jim pokažeš zgolj to, da znaš delat boljše od njih.