Primark
Ce ste bili v primarku in ste slucajno vklopili mozgane ste videli, da ta neslovensko govorec kader niso prodajalci zaposleni v primarku LJ, ampak so tam zato, da trgovce vodijo skozi prve dni, ko je za njih se vse novo, saj guzvaje ogromna, pa tudi delo poteka malo drugace kot v ostalih trgovinah.
Verjetno vas je zmotilo tudi to, da je v slovenijo prisel ceo primarka… in motilo vas bo tudi takrat, ko bodo nasi prodajalci imeli moznost sodelovati v odprtju novih primarkov v tujini.
Vam pac nikoli ni nic v redu in vedno samo kritizirate. Pa kupujte kje drugje, nihce vas ne sili da greste v primark.
In tudi ce bi zeleli pomoc prodajalca bi dobili slovensko govorecega.
Ce ste bili v primarku in ste slucajno vklopili mozgane ste videli, da ta neslovensko govorec kader niso prodajalci zaposleni v primarku LJ, ampak so tam zato, da trgovce vodijo skozi prve dni, ko je za njih se vse novo, saj guzvaje ogromna, pa tudi delo poteka malo drugace kot v ostalih trgovinah.
Verjetno vas je zmotilo tudi to, da je v slovenijo prisel ceo primarka… in motilo vas bo tudi takrat, ko bodo nasi prodajalci imeli moznost sodelovati v odprtju novih primarkov v tujini.
Vam pac nikoli ni nic v redu in vedno samo kritizirate. Pa kupujte kje drugje, nihce vas ne sili da greste v primark.
In tudi ce bi zeleli pomoc prodajalca bi dobili slovensko govorecega.
[/quote]
če bi ti slučajno vklopil-a možgane bi vedel-a, da ta kader lahko vodi trgovce že pred odprtjem trgovine
tko da ne nabijaj
O moj bog. Kolk ste vi ozkogledni, mislte pa kolk ste razgledani. Taki ste res najbl zabavni. 
Tujegovorec folk je v trgovini vsaj en mesec. Njihova naloga je, da zalaufajo trgovino. In ne, pri nedelujoci trgovini se tega pac ne da nardit. In pri taki strasni razgledanosti in poznavanju trga, ti se ni uspelo naletet na isto zgodbo v H&Mu al pa C&Aju. Ne morem verjet! Ker ce bi sodeloval pri katerikoli otvoritvi bi vedel da je klub temu da so v slo ze odprte trgovine te verige, 3-6 tednov po odprtju vsaj 1/3 tam prisotnih v “uniformah” tujcev. Da se 1x ponovim: cist isto v prej omenjenih verigah, ki ze imajo svoje trgovine v slo.
Drugo kot drugo…ker spet nimate izkusenj z delom v podobnih trgovinah. Cist vsako novo cunjo se pred nosenjem namoci v mlacni vodi s soljo/sodo in potem opere na 30, posusi na zraku in sele potem oblece. Mlacna/hladna voda ohrani obliko tekstila, baza (sol/soda) pa fiksira barvo. V 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je s tem stvar resena. Je pa res, da temen jeans plus svic v vsakmu promeru pomenta modro vse kar pride v stik. Doziveto tudi pri materialu tkanem v slo 
Mojih 5 centov.
Aja…kupukem pa vecinoma h&m, c&a pa dolocene stvari v kiku, ce sem sla mimo primarka…tud tam sem kupila par majic. Od vseh imam stvari, ki so sle stran po 5.pranju, mam pa tus majco ki je po 12letih zacel odmirat elastan v njej.
Izza 12. stoletja so se začeli moški čisto briti.
V poznem srednjem veku ni bilo bistvene razlike med meščansko in kmečko obleko.
18 MAJ 1487
Kancler oglejskega patriarha je bil v gosteh pri majšperski gospodarici.
Imela je z zlatom, s čipkami, biseri in dragim kamenjem okrašeno obleko.
O zlatem pasu, ki je oklepal njeno bujno telo, pravi, da ni še lepšega videl.
Še iz rimskih časov pa notri v 16. stoletje so tudi pri nas bolj cenili rdeči rubin in zeleni smaragd nego prozorni diamant.
1555
V Katekizmu poučuje Trubar, da je lepota lepe ženske v njeni notranjosti, ne pa v tim spletanu ali v tim krišpanu (kodranju) tih las inu v tim obešanu tiga zlata inu flinderlinov (blestečega nakita) okoli sebe ali na oblačilu tiga granta.
1562
Prebivalci Kranjske, Štajerske in Koroške sledijo po značaju in lastnostih Nemcem, se nemško oblačijo, le da nosijo ženske dolge tančice na glavi.
Da bi se ločile od navadnega ljudstva, so po nemškem načinu začele nositi črne svilene čepice.
Bele tančice so od nekdaj doma po Kranjski, tudi pri kmeticah, le da so iz bolj grobe tkanine, toda zgibane in kodrane.
1588
Nadvojvoda Karel I. je prepovedal zlate in srebrne zaponke, zlate vrvice, laške in francoske steklene izdelke, pozlačene in posrebrene vozove ter vprego več kot 4 konj v kočijo, ker to odpravlja ježo in se to dela iz napuha kot iz potrebe.
Stanovi in plemiči ne smejo imeti pozlačenih ostrog in stremen.
V drugi polovici 17. stoletja so pri ženskah priljubljeni klobučevinasti, z zlatimi vrvicami okrašeni klobuki.
Izza srednjega veka do začetka 19. stoletja je bila avba pravo žensko pokrivalo.
V starejši dobi so bile avbe obrobljene s pisano kožuhovino.
1600
Blago na avbah je pretkano z zlatimi nitmi in obloženo z zlatimi pločicami.
V začetku 18. stoletja je že izrazita kranjska avba, tej ob strani pa sredi 18. stoletja tudi avba z nizozemskimi čipkami.
Iz davnine je znana bela platnena peča, ki so zanjo ženske uporabljale tančično blago, včasih tudi svilo.
1604
Peče z zlatimi, rdečimi in črnimi svilenimi nitmi.
V 16. stoletju so prišli v navado žepni robci, pozneje ovratni robci.
Z modo dolgih las pod Ludvikom XIV. se pojavijo spalne čepice, ki so bile potrebne, ko so ponoči odložili toplo lasuljo.
1665
Pojavila se je ovratna urica.
1673
Policijski red Leopolda I. je naperjen zoper potratnost in zlorabo dragocenega blaga, ko višji stanovi niti v blagu niti v obleki ne morejo več iznajti obleke, ki bi jo nižji, zlasti ženske, takoj ne posnemale in ponaredile.
Višji bi se radi izognili stroškom in bi se radi nosili manj drago, pa ne morejo, da bi ne bili prezirani ter so prisiljeni zato nadaljevati z višjimi izdatki.
To zlo je prišlo od spodaj, ki sili potem višje v posnemanje.
Policijski red razdeljuje prebivalstvo v 5 razredov.
Za vsakega je točno določeno, kakega nakita, obleke in opreme ne sme in kaj more imeti, koliko sme potrošiti za poročno pojedino, kako sme biti oblečeno služabništvo, kako drage smejo biti čipke, kak sme biti namizni pribor, kak prstan in verižica, kaki zastori in preproge, kaka kočija in kožuhovina.
Kuharice so smele nositi srebrne pasove le ob praznikih.
Kmetje niso smeli imeti podloge iz volčje in lisičje kože.
Zadovoljni so morali biti z ovčino.
Prepovedani so jim bili svileni obrobki.
Njihove ženitnine in sedmine s pijačo niso smele stati nad 10 goldinarjev, botrina ne več kot 5 goldinarjev.
Fiskal se je smel v kuhinji prepričati, če se niso pripravljale višjim stanovom pridržane jedi.
S skromnostjo v obleki, nakitu in pri pojedinah so nameravali omejiti tuji uvoz in pospeševati domačo proizvodnjo.
1727
Imeli so kožuhe iz lisičje, ovčje, polšje, volčje, risove in kunine kože.
1765
Cesarski odlok prepoveduje štajerskim ženam uporabljanje barvanja z ličili.
1790
Turjaška grofica se je ponašala s kožuhom iz sobolovine.
Posebej se omenjajo ogrski in poljski kožuhi, usnjena kamižola iz kože divjega kozla, irhaste hlače, usnjen ženski steznik, spalni plašči, spalne hlače, kopalni plašči in brokatni telovniki.
1821
Francoz Jean Paul Bres piše, da so ženske v Ljubljani ljubke in da se nosijo kakor Parižanke.
Vendar pa lepotice iz preprostega ljudstva ostajajo rajši pri stari kranjski noši, ki ni brez čara.
Je pa ugodno… Vsaj, če je res, kar so tu napisal
A bejž no. V svojem življenju še nisem NIKOLI namakala cunj pred prvim pranjem. Večino stvari perem na 40 in več. Kavbojke na 40 in veš kaj, še nikoli se moje telo ni obarvalo zaradi njih pa tudi skrčile se niso (razen redkih izjem). Tako da je več kot očitno, da je to navaden pofl. In ne boš verjela, pred 10, 15 leti sem tudi jaz kupovala v h&m, pa je kvaliteta ful padla in sem nehala. C&a še vedno kupim kaj za prosti čas, če najdem kaj kar mi je všeč (tako po videzu kot po materialu). In njihove cunje se mi do zdaj brez predpranja še niso nič skrčile, pa tudi obarvale me niso.
Pa še nekaj – ko na cunje (predvsem spodnje perilo) napišejo, da se pere na 30 stopinj – se počutim kot da nas majo vse za debile. Naša telesna temperatura je pa koliko? 29 stopinj?
