Vsi na vladi nas imajo za norca.

No, da ne bodo zmeraj primerjali samo cene z EU:

Za Ljubljano znaša neto urni zaslužek 4,5 dolarja, najvišji pa je v
Zürichu, kjer znaša 19,5 dolarja, v Ženevi je 18,2, v Oslu pa 17,4
dolarja, kar pomeni, da so prebivalci Züricha v povprečju na uro več
kot 4,3-krat bolje plačani kot Ljubljančani. Vendar to so Švicarji in
Skandinavci, si rečemo, če bi se primerjali z drugimi Evropejci, pa
bi bilo drugače. Žal ni tako.

Povprečni neto urni zaslužek zaposlenega v Berlinu znasa 12,9
dolarja, na Dunaju 12,8, v Madridu 10,1, Atenah 7,6 ter Lizboni 6,1
dolarja.
Naša neto plača zaostaja torej tudi za plačo zaposlenega v grškem
glavnem mestu za debelih 68 odstotkov. Da bi torej neto plača
povprečnega Ljubljančana v desetih letih dosegla atensko, potrebujemo
rast plač, ki za več kot pet odstotnih točk na leto presega rast
plače v Atenah.
Mogoče je vzrok za nizke plače manj delovnih ur ter več dopusta, kot
trdijo delodajalci v Sloveniji? Žal ne. V Sloveniji naredimo 1.756
delovnih ur na leto, v Berlinu pa le 1.611, na Dunaju 1.649, v Lizboni 1.708 ter Madridu 1.724.
V čem je torej problem?
Mogoče pa je problem v malici.

Teško je delat te primerjave glede na neto uro. Če imaš slučajno podatke o bruto vrednosti ure ter koliko in zakaj se potem odteguje. Bi pa zelo rad imel tistih 19 dolarjev na uro. Ker pa je verjetno ta vrednost povprečje je beda še toliko večja.

Ja ampak po davčni stopnji smo pa med višje uvrščenimi v Evropi.

Na žalost je pri plačah najažje pobrat davke,ker jih drugje ne znajo, so pa tuki naviti krepko čez mejo.

Ni mi jasno, kako se v tujini ne naučijo še teme o pobiranju davkov, saj se stalno enačijo z Evropo in ostalim svetom in govorijo, da se morajo vse stvari približati evropskim standardom. (Cene, storitve itd.) Davkov pa ne znajo pobrati. Kdo bi vedel, morda se pa ravno te teme nočejo naučiti, saj je najlažje pobrati davke od redno zaposlenih.

Z zaostritvijo davčne politike bi verjetno prizadeli preveč oseb, ki sedaj podpirajo politične stranke.Pri denarju se vse začne in konča.

Vzrok za nizke plače so zanič sindikati, ki se ne znajo potegniti za plače delavcev, kljub deklarirani množičnosti. Pri tem mislim na delavce v zasebnem sektorju. Sindikati se znajo iti vojno z vlado za par evrov za delavce v javnem sektorju, kar je seveda lažje in bolj bombastično. Zasebnega sektorja, kjer dela večina delavcev in je najbrž težje, pa se nekako ne morejo lotiti. Vodilni v zasebnih podjetjih si kopičijo bogastvo.

po moje se denar “ustvarjen”v proizvodnji ne vrača vedno v investicije in povečavo osebnega dohodka ampak ga “uživa-požira” mlajša druga generacija lastnikov za svoj zelo dober in v glavnem od sebe nezaslužen osebni standard (avtomobili, hiše, vikendi…..prosti čas med delom)

vedno je problem produktivnost, ki jo lahko povečuješ v glavnem samo s tehnologijo in pridnim delom in spremljavo(izobraževanje)ob “njej”, vzrok za manj pridno delo pa je, da so birokratske plače dosti, dosti prevelike proti plačam v proizvodnji.
proizvodnja dobiva zaradi tega slabo selekcionirane kadre in težave se pojavijo potem tukaj.še slabše bo, ko bo recimo Avstrija odprla trg delovne sile.te kratke razdalje, do njihovih večjih mest nam bodo “odpeljale” še te tadobre.

dosti ljudi študira 6,7,8,9, do 10 let, dosti preveč in od takih tudi kasneje ni kaj pričakovati………………………..
ni tehniškega kadra, vse je neka “moda pisarništva”….

prav je, da imamo svoj “melos” v tem melosu pa je potrebno pričeti “delati” občutne in večje razlike med plačami proizvodnih in birokratskih del.

Problem v primerjavi plač med gospodarstvom in birokrati je v tem , da so ponavadi v birokraciji zaposleni ljudje z visoko izobrazbo v gospodarstvu pa z srednjošolsko izobrazbo ali celo manj.In če mal spremljaš kvazi boje sindikatov se ti v večini trudijo oz. so najbolj glasni pri plačah visoko izobraženih.Da se razumemo sem proti uravnilovki in izobrazba mora biti nagrajena.Moti pa me da je nekje izobrazba nagrajena z enim eurom drugje pa ista stopnja z 10euri.Mislim da bi za isto stopnjo moralo biti isto izhodišče pri plači, ostal del pa je odvisno od tega kje delaš.

Celo tako se dogaja po slovenskih firmah, da ti vzamejo od plače, če opravljaš delo, ki zahteva višjo izobrazbo, kot jo imaš.
Imaš peto stopnjo, delaš pa na delovnem mestu, ki zahteva šesto, ali obratno, pa ti vzamejo procente.

moja gledišča so drugačna, en uspešen delavec mora od delodajalca samo finančno in strokovno pridobivati (vse stopnje izobrazbe)in tukaj se ne gleda na neke primerjave : tam je tako, drugje tako….izvoli in idi tja, idi na trg del. sile.V glavnem se trga bojijo jaz jim rečem: voluharji.

hočem reči,dobre, uspešne in pridne imajo radi povsod.
v kolikor se kdo počuti za prikrajšanega, obstaja trg delovne sile in vse možnosti za samozaposlitev. “dobre” se celo osebno išče in iskati jih bodo začeli tudi tujci. recimo Mb-Graz je samo okoli 60km, dobre pol pol ure vožnje.

problem je, da niso vsi delavci pri nas na trgu, to so vsi iz proračuna, tu pa je prilagajanje h kvaliteti otežkočeno in skoraj nemogoče.držijo se službe kakor pijani plota, delajo pač: tako in tako. delno to reši tudi privatizacija.

tu je dosti tega kar vpliva za primerjavo iz osnovnega vprašanja.