V vozilih v prometu dnevno opažam otroke, ki niso pripeti, ki se celo prosto sprehajajo po avtomobilu med vožnjo. Navzven ne morem storiti nič, kaj pa naj? Navznoter pa vsakič dobesedno kričim: “Za božjo voljo, pripnite vendar življenja svojih otrok. Lahko vam v trenutku odletijo in potem jih ne bo nikoli več nazaj…”.

Danes: Oče in mati spredaj pripeta. Otrok (rekel bi štiriletnik) se prosto giblje po zadnjem delu avtomobila. Med vožnjo.

Včeraj: Na parkirišče se pripelje družina. Mati na sovoznikovi strani odpre vrata. Na krilu ji sedi otrok. Mati je pripeta, otrok seveda ne.

Včeraj: Na križišču pogledam levo. V sosednjem vozilu vidim vzporedno tri glave. Srednja, ki moli med sedeži, je seveda otroška.

Preprosto ne najdem razumne razlage, zakaj ljudje to počnejo.