Prisilna privedba – prestajanje zaporne kazni

Spoštovani,

Naša zgodba je sledeča:
Prijatelj je storil nekaj neumnosti za katere so mu sodili, in je dobil 1 leto in 3 mesece zaporne kazni. Odkar je dobil novo punco in spoznal mene za prijatelja, se mu je življenje popolnoma spremenilo, postal je priden in v najem vzel kmetijo z namenom kozjereje. Vedno je prevzel vsa sodna pisma in ostalo pošto, saj so prispela na očetov naslov, vedno se je javljal na policijo kadar so ga rabili kaj glede starih grehov.

Zgodilo se je sledeče:
27.10.2014 je imel prisilno privedbo na sodišče za neko staro zadevo ker se ni odzval vabilu, katero pa pravzaprav nikoli ni prispelo na njegov naslov.
3.11.2014 so ga starši obvestili da ga na domu išče policija, nakar sem ga jaz odpeljal do policijske postaje, kjer je izvedel da gre tisti trenutek na prestajanje zaporne kazni, ker se ni odzval vabilu na prestajanje zaporne kazni z dne 13.9.2014. Tega vabila on zagotovo ni prejel, saj ga je čakal in dvignil vsako priporočeno pošto. Bil je pripravljen odslužiti svojo kazen, vendar se tudi posloviti in pripraviti ni mogel.

Vprašanje:
Kdo je odgovoren za pošiljanje vabil na prestajanje zaporne kazni? Kdo in kam lahko vloži pritožbo, da se zadeva razišče zakaj ni prejel vabila?

Kakšne in kdaj so možnosti da se vloži prošnja za npr. “vikend zapor”?

Kaj lahko še naredimo?

Z lepimi pozdravi,
Simon

Spoštovani,

Obsojenca, ki je na prostosti, pozove na prestajanje kazni zapora okrožno sodišče, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji, takoj, najpozneje pa v osmih dneh po prejemu izvršljive odločbe. Glede vročitve se uporabljajo določbe Zakona o upravnem postopku, kar pomeni, da se šteje, da gre za upravno dejanje. Če naslovniku v petnajstih dneh pošiljke ni mogoče vročiti, se mu ta 16. dan vrže v poštni nabiralnik in se šteje, kot da je vročena (tako imenovana fiktivna vročitev).

ZAPOR OB KONCU TEDNA v skladu s tretjim odstavkom 86. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo) v zvezi z 12. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11-ZP-1G, 96/12-ZPIZ-2 in 109/12):
Kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu.
Zapor ob koncu tedna se lahko dopusti obsojencu, ki je osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora:
– zaposlen v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ali javnih uslužbencih ali na drugi pravni podlagi, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost ali
– če ima status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti.

O nadomestitvi kazni zapora z zaporom ob koncu tedna sodišče odloči s sklepom na podlagi predloga, vloženega po pravnomočnosti sodbe.
Izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna lahko sodišče dopusti tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora, po predhodnem mnenju direktorja zavoda.
Če obsojenec zlorablja način prestajanja kazni zapora ob koncu tedna ali ne izpolnjuje več pogojev glede zaposlitve oziroma šolanja ali študija ali njegov delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja ne upošteva pogojev izvrševanja kazni zapora ob koncu tedna in s tem onemogoča nadzor nad njegovim izvrševanjem, lahko sodišče na predlog direktorja zavoda s sklepom odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu (12. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij).

DELO V SPLOŠNO KORIST v skladu s sedmim odstavkom 86. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo) v zvezi s 13. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11-ZP-1G, 96/12-ZPIZ-2 in 109/12):
Kazen zapora do dveh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. Organ, pristojen za izvrševanje, določi vrsto dela tako, da ustreza strokovnosti in sposobnosti obsojenca in ga razporedi tako, da ne moti njegovih družinskih, poklicnih in izobraževalnih obveznosti. Delo v splošno korist se opravlja brez nadomestila. Sodišče pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist upošteva zlasti vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnost ponovitve dejanja na prostosti, možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter osebne in družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni.
Izvrševanje dela v splošno korist, s katerim sodišče nadomesti kazen zapora do dveh let, pripravi, vodi in nadzoruje pristojni center za socialno delo. Dogovor o začetku opravljanja nalog, ki ga sklenejo obsojenec, organizacija, pri kateri bo delo opravljal in pristojni center, se šteje kot poziv za nastop kazni.

Predlog iz prejšnih odstavkov lahko v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe vloži obsojenec, njegov zagovornik ali oseba iz drugega odstavka 367. člena Zakona o kazenskem postopku. Če je obsojencu oziroma zagovorniku prepis sodbe vročen po pravnomočnosti, začne ta rok teči od zadnje vročitve.

Za več informacij se obrnite na odvetnika po lastni izbiri.

S spoštovanjem!