Ta problem, kaj bo z njo, če gresta narazen, ona pa ni delala, so na Kitajskem tko rešil, da 99.99% ženske zahteva t.i. “bride price” kot pogoj za poroko in morajo tudi sicer dokaj revni tipi zbrat skupaj na desetine tisočev evrov, če se hočejo poročit. S tem, da od tipa zahtevajo, da ima hišo, avto in redne dohodke in zelo pogosto mora tip plačo njej nest in obdrži samo kovance za kako kavo.

Najbolj neromantična družba na svetu, Kitajska, poroka je predvsem, če ne zgolj, stvar ekonomskega interesa in nobena vsaj približno atraktivna se ne bo poročila s tipom brez premoženja, nima veze, če ji je všeč ali ga ima celo rada, že starši ji e bi pustil, Kitajci dajo pa zelo veliko na starše.

Drugač je pa 99% problemov rešljivih s kešem, se zmeniš tako, da ona ne hodi v službo, ampak dobi npr. €25k na račun za vsako leto zakona, €100k nagrade za vsakega potomca, bonuse za 5 let, 10 let…, in ta keš se ji nabira na fiduciarnem računu in če gresta narazen, je njen. Razen če prevara, v tem primeru pa popuši vse in mora gola in bosa iz hiše. Kot rečeno, zelo pragmatična, neromantična družba.

Moški, ki ljubi, bo svojo ženski dal vse. Če je ne ljubi, mu je najpomembnejše, da je nezahtevna.