Prislonjen nosek
Pozdravček vsem skupaj
Ponoči se zbudim, zamišljeno in z zlepljenimi očmi nekako odtavam do kopalnice, kjer se na silo zberem, da opravim svojo potrebo.Neizmerna žeja v telesu mi ukazuje , da pot nadaljujem v kuhinjo na kozarček__________…
Medtem, ko mi tekočina mehko polzi po grlu navzdol, se začnem spraševati, zakja je takšna tišina zunaj , nikjer nobenega hrupa avtomobilov in nehote mi spomin iz otroških let, ko je resnično zamedlo ogromno snega v eni noči, potegne, da sem svoj mali nosek prislonila na okensko steklo in gledala, kako so se v soju ulične svetilke, lepe bele padajoče se snežinke poigravale med seboj! SNEEEEEEEEEEEEG, jupiiiiiiiiiiiiiiiii! In prvič po dolgem času mi srček zopet zaigra v veselju. Še sem živa, si mislim.
Z upanjem in mirom v srčku se koracaje odpravim nazaj v , še vedno, toplo posteljo, se nežno stisnem k možu z željo, da bo, ko bomo zjutraj vstali, že pol metra snega.
Sedaj je ura 8 zjutraj, moj nosek pa zopet na okenski polici, zaspani učki pa z veseljem opazujejo naletavanje drobcenih snežink.Tisti trenutek se sinček z jutranjim pozdravom stisne k meni, in od sreče in veselja deli poljubčke na moj obraz. Nežno stiskajoč sinčka k sebi, se sprašujem, kje so tisti časi, ko so zunaj naletavale debele, a tako nežne in mehke bele snežinke, kot velik košček vate, ko ti je taka snežinkica padla na lička, si čutil njen hladen dotik. Vedno sem uživala v padajočih , debelih iz sivega neba trgajočih se snežinkah, padajočih na moj , v nebo obrnjen, obraz.
Ure in ure bi lahko tako stala, pa nikoli do sedaj še nisem, ker sem se vedno bala, da bi postala ŽIVI SNEŽAK
Dobro zasneženo jutro vsem!
Sandra, lepo jutro tud tebi…. No, ja kje so časi, ko smo hodili peš v šolo…. mulčki, v eni zakotni vasici, pod Jelovico…. peš 2 km… nezgažen sneg…. komaj smo se videli ven… Ko smo prišli v šolo… o kakšnem pouku ni bilo govora, ker smo bili vsi premočeni do kože… Učiteljica (mislim, da najboljša od vseh, kar sem jih imel), nas je lepo posedla okoli velike zelene peči…. v samih dolgih “gatah”….. punce v žabah…. in smo brali.. ona naprej, mi z njo… In tako pol dne…. Ko smo se posušili in namalicali, pa smo jo spet po isti nezgaženi poti ucvrli domov…. Doma pa vroč čaj…..
A zakaj vam to pišem… Ne vem… ampak mene prvi sneg podre…. JE TOLK LEPO… ma vam želim, da bi blo vam vsem tud tko lepo….
Zato pa…
Draga Sandra in Jani , ne vem , a je to kaka vajina posebna čarovnija ,a sta vidva s svojimi željami kaj zacoprala , ampak , a vesta , da so danes zjutraj tudi PRI NAS NALETAVALE SNEŽINKE !!!!
Čudež , ki se zgodi tako poredko , da smo vsi iz sebe , ko se !
Postanemo razigrano ko mali otroci in si želimo , želimo , da bi pritisnil mraz (kje pa , to se ne zgodi :(( in bi se teh par mm snegeca obdržalo vsaj par dni !
Joj, kako vam zavidam snežen Božič in Silvestrovo !!!
lisička
Oh, Jani, kako lepo si nas, vsaj nekatere, popeljal
nazaj …… tja v tista leta, ki bi jih, vsaj delček, tako radi
vrnili ….. ti si nam jih pravkar ponudil …. hvala.
Tudi jaz imam zelo podobne spomine, čudovit spomin na
učiteljico, ki nam je bila mama. Bila je sestra pisatelja
Cirila Kosmača, ime ji je bilo pa Dragica. In res je bila ……. nič drugega kot Dragica, ki je znala iz mokrote in mraza z vso svojo ljubeznivostjo narediti mokro manj mokro, na mraz smo ob njeni toplini pozabili. In skupaj z njo smo se zazrli v tiste snežinke, ki so nas popeljale v nebesa …….. tako nam je dejala, da se bomo malo časa vozili, potem pa se bomo že nekam pripeljali, morda celo v nebesa, da …….. približno tako, kot ko smo gledali v deročo vodo in nas je …….. poneslo …………
Ja, in danes, ko rahlo naletava sneg, se spomini vračajo. Tisti lepi spomini …… in po radiu so nam zepeli pesem Mau čez izaro, mau čez gmajnico, kjer je …….. eh, nato pa še eno o Mariji …… ja, če to ni res lep dan, če to ni dan, ki si ga velja zapomniti, kdaj pa potem bo tisti dan …….
Pa še enega novinca smo dobili, fantje, dekleta, hitro ga krstiti!!!
zelo raznežena Mariči
Pepi, jaz se ti pridružujem in dajem zajčku ………
posluši zdej, mili moj zekec…….. enega cmočka za
levo uho, enega cmočka za desno uho, enega na
smrček, pa topel, topel objemček, in tisti močni stisk,
ki meni, ……… meni pogreje srček. In če ga tudi zajčku pogreje, pol se imava pa oba fino!!!
Mariči
Vceraj sem bil zaposlen s kranclanjem zunanjosti hise in drugimi deli.. Z Binom sva imela daljsi potep zelo pozno.. Po noci je zdrobil plasticno skropilnico za spricanje sadja, ki je visela na zidu.. V kurilnici ne bo vec, ker je tudi plasticna cisterna s kurilnim oljem ogrozena.. Danes smo mu zato nasli novo nocno bivalisce… Kar nekaj ur dela je vzela priprava, edini problem predstavljajo vrata z velikim steklom.. Nisem siguren, da jih ne bo razbil..
Sploh ni revcek, ampak najbolj nagajivi pasji lump, kar sem jih videl v zivljenju! Se mi zdi, da prav uziva in se naravnost smeje, ko kaj zakuha… Ampak ravno zato se se jeziti ne morem nanj.. Zdaj smo mu spaznili lopo ob hisi, kjer smo imeli roze in zelenjavo… Je velika 4 x 1m, z steklenimi vrati.. Po tleh sem mu polozil palete iz desk.. Tv kabel sem fisiral na strop.. Bomo videli kaj nas jutri caka..