Mislite, da to uspe, če si za to prizadeva samo eden? Razmišljam in berem veliko o tem. Koliko mi to uspeva, pa je druga zgodba. Moj partner pa je precej preprost in avtomatski. Imam občutek, da ga to ne zanima ali pa veliko premalo. Kdaj se celo vsemu skupaj samo smeje. Mogoče, če bi bila oba za to in se bolj angažirala, bi nama ene stvari lažje stekle. Tako imam premalo upanja.

Mislite, da mi lahko uspe sami, če delam na tem ali bi moral sodelovati tudi partner, ki ga pa ne morem in niti ne smem siliti, če pač noče? Vaš pogled?

Če na duhovni rasti nista povezana, bo težka. Seveda lahko ostaneta skupaj. Ni pa to to, če samo en želi rasti. Oziroma zakaj želiš takšne spremembe?

Če nimata prehudih problemov v odnosu, verjetno ni ravno motiviran.

Da meni partner začne s takimi, ga steram nekam.

Bogi tvoj partner… človek, ki začne s to fejk duhovnostjo je popolnoma zglajzal, trpijo pa vsi okoli njega…

Tvoje mnenje?

Začne s čim? Da postane motiviran za osebno rast ali da je za to nezainteresiran?

Mi gre na živce, ko se začne smejat, ko pa ima neka stvar očitno nek smisel.

👍

Zakaj bogi? Kaj pa če smo zdaj boga oba, ker se nobeden ne znajde in poglobi?

To je res. Avtorica naj se raje ukvarja z kulturo in umetnostjo, se bo več naučila o svetu in sebi.

V nasprotnem primeru pa dobimo take kot je “SOFT”, ki vejo vse o nevidnih energijah obenem pa gledajo hollywoodske filme in si posterje Vina Disla lepijo po stenah.

Bogi tvoj partner… človek, ki začne s to fejk duhovnostjo je popolnoma zglajzal, trpijo pa vsi okoli njega…

……………………………..

……………………………..

To je res. Avtorica naj se raje ukvarja z kulturo in umetnostjo, se bo več naučila o svetu in sebi.

V nasprotnem primeru pa dobimo take kot je “SOFT”, ki vejo vse o nevidnih energijah obenem pa gledajo hollywoodske filme in si posterje Vina Disla lepijo po stenah.

Ti kar rasti avtorica, neglede na partnerja. Nekatere ljudi prerastemo in tudi to je uredu.

Mene zanima ali to povleče za seboj tudi osebno rast partnerja ali je vsa trud odveč in taka dva partnerja živita vsak po svoje in vsak prinaša še naprej svoje probleme?

Če noče in se smeje, potem pač noče in ga ne moreš prisilit. Večina itak sploh pojma nima, kaj delo na sebi in osebna rast sploh je. Ga tudi nikoli ne bodo imeli, ker se niti za minuto ne poglobijo v to in kar mislijo, da vejo, kaj to je.

Ti kar delaj na sebi, samo moraš vedet, da ta partner verjetno ni pravi zate in ga boš nekega dne totalno prerastla ter odšla iz te zveze. Težje ti bo tudi najti koga novega, ker večina moških itak nič ne dela na tem področju in funkcionirajo kot neki avtomati, kot si napisala.

Zanimivi odgovori, sploh zadnji.

“Ti kar rasti, če on noče noče in boš videla, da nista prava skupaj. Ampak,ne pričakuj preveč, moški so taki, so avtomatski, ne zanima jih duhovna rast.”

:):):)

Dajte , no. Kakšna je tvoja duhovna rast, ki bi jo rada razdelila/doličila tudi nekomu drugemu ob tebi?

Ali misliš, da ta oseba ni mogoče ŽE duhovno višja od tebe, ki se greš neki  zum-zum po knjigah, ki so itak napisane za denarnico vseh teh kvazi pospeševalcev osebne rasti?

In , navsezadnje, če ti rasteš duhovno, kaj to pomeni? S čim to pokažeš?

Neke tolerance za druge ne zasledim pri teh besedah. Pa je tudi to del duhovno dorasle osebe.

Takih, kot si ti se izogibam. Zdite se mi, kot da ne živite na realnih tleh, ampak v oblakih. Poduhovljenosti in osebna rast je eno navadno mešanje megle. Takega filozofiranja ne maram. Konča se v kakšni čira čara sekti…

Kaj je zate duhovna rast?

upam, da se te pravi časi reši, preden se zakreditiraš do grla in razprodaš vse kar imaš. Kdor resnično duhovno napreduje, s tem ne mori ostalih okoli sebe, še najmanj pa partnerja.

Osebna rast je delo na emocionalni inteligenci obeh partnerjev, sklepanje kompromisov in da nastopita skupaj v zahtevnih situacijah. Delajta na tem, naj te ne odnese v neko duhovnost, ker boš razdrla vajin odnos.

Kaj pa je to, osebna rast? A veš, kje je cilj? Kdaj ga dosežeš? Kdaj si osebno dovolj zrastel da se lahko nehaš s tem ukvarjati? In na kakšen način se s tem ukvarjaš?

Ne govori toliko o osebni rasti, najprej zrasti in mu bodi za zgled.

Tudi jaz bi se ti smejala, če bi mi pridigala o osebni rasti, z neko popularno knjigo v roki, v pečici bi se ti pa smodilo zaklano prase, ki so ga zate ubili v živalskem koncentracijskem taborišču.

Naj se najprej tvoja ‘osebna rast’ izkaže za koristno, potem pa soli drugim pamet o njej.

“Mislite, da to uspe, če si za to prizadeva samo eden? Razmišljam in berem veliko o tem. Koliko mi to uspeva, pa je druga zgodba. Moj partner pa je precej preprost in avtomatski. Imam občutek, da ga to ne zanima ali pa veliko premalo. Kdaj se celo vsemu skupaj samo smeje. Mogoče, če bi bila oba za to in se bolj angažirala, bi nama ene stvari lažje stekle. Tako imam premalo upanja.

Mislite, da mi lahko uspe sami, če delam na tem ali bi moral sodelovati tudi partner, ki ga pa ne morem in niti ne smem siliti, če pač noče? Vaš pogled?”

Recimo… da počneš pravo stvar. Ki bo počasi izboljšala tvoje počutje, delovanje in razumevanje.

Lahko ti uspe sami, od tega na čem je osnovan vajin odnos, pa je odvisno kako bo vplivalo na vaju. Lahko ti ne bo več privlačen oz zanimiv, ni pa to nujno. Boš že videla.

Osebna rast pač ne pomeni nekega besnega ukvarjanja z raznimi instagram in fb duhovnostmi, ki jih propagirajo novodobni šamani s svojimi “delavnicami” in z veliko leporečja.

Osebna rast namreč pomeni razvijanje osebnosti, kar pomeni TUDI vključevanje vsega drugačnega, kot je recimo tvoj mož. Ne pa da si ti zdaj “nekaj boljšega”, ker “duhovno rasteš”, pa si v bistvu samo našopirjen ego, ki misli kaj da vse dela na sebi.

Po izkušnjah sodeč te knjige, pripomočki, metode, predavanja in pogovori v skoraj vsakem primeru pomagajo zavesti k rasti in jo spodbujajo k delu (meni pomaga najbolj joga in meditacija), gre pa v prvi vrsti vedno za ohranjanje ravnovesja in višanje nivoja ravnovesja. Saj le človek, ki je v ravnovesju, vpliva dobro na druge in tako raste.

Dober vpliv na okolico je merilo osebne rasti. Dokler ti prakticiras osebno rast, da boš le ti bolj uspešen in zdrav, še nisi zrasel kot Človek z veliko začetnico.

no, tole.

pri osebni rasti gre za strpnost, način reševanja konfliktov, dopuščanje drugačnosti, zviševanje kriterijev, kakšen odnos drugih do tebe še toleriraš, zmožnost preseganja osebnih zamer… ne pa neki hepi hepi, pa “duhovnost” pa manifestacija pa vse čire čare, ki so trenutno aktualne…

osebna rast enega samega partnerja je čisto zmožna, dokler drugi partner ves čas funkcionira kot odrasla oseba.