Stara sva 25 let. Še zadnji mesec živiva jaz pri starših, on pa v svojem stanovanju, zdaj se seliva na svoje. To samo na kratko, da bo situacija bolj jasna. Skupaj sva 7 let in vsako leto do sedaj je fant za velikonočne praznike obdaroval moja starša in moja stara starša, ker živimo vsi v isti hiši, za božične praznike pa mojo celotno družino. Tudi tete in strice, ker smo si vsi dosti blizu, se velikokrat srečamo, športajo skupaj… in podarja vedno pozornosti, recimo kava in kinderjajček ali kaj podobnega, torej ni problem v tem, da bi zapravljal preveč. Navado ima, da se s pozornostjo spomni tudi treh sodedovih otročkov, ker ima pač rad otroke, sama pa jih še nimava. In zdaj zaplet. Vsako leto mi starša jezno razlagata, da zakaj jima kupuje te stvari, da si to ne dajejo odrasli, zakaj kupuje ostali družini, da je to neumno in tako dalje. Njemu pa tega ne povem. Tudi starša že od kar sva skupaj, še od najstniških let, dajeta darilca tudi njemu in verjetno mu ni prav, da zdaj ko je odrasel on dobiva darilce, sam pa ga ne bi dal. Pri nas so res običaji, da se da samo otrokom pisanke in za miklavža, v njegovi družini pa da se obdaruje tudi odrasle. Starša naju imata še vedno za svoja otroka, normalno ;)), ampak tudi midva sva odrasla in čeprav jima to vedno povem, da če kupita onadva njemu nekaj, tudi on njima, pa ne iz dolžnosti, predvsem bolj zaradi lepe pozornosti. Stara starša naprimer pa ga vztrajno vsako leto spustita tudi iz božičnih daril, ker sta bolj ali manj škrta in jima gre denar težko od rok. In zdaj dilema, jaz sem jezna na vse. Nanj, ker obdaruje ljudi, ki tega ne cenijo in ker sploh obdaruje, ker se tudi meni to zdi malce neumno in na ostale, ker ne znajo preprosto reči hvala in vzet. V glavnem spet imam pokvarjene praznike, povejte kako naj mu razložim, da naj preneha s temi obdarovanji, ker dela samo slabo voljo in občutek, da mu morajo vrniti, čeprav on tega sploh ne želi. Spomnim se tudi ene teme iz foruma še od miklavža nazaj, ko je 50 mamic skočilo v luft, češ da tete, sosede, prijateljice.. dajejo darila njenim otrokom in to se jim je zdelo grozno, nesramno in ne vem kaj še vse, samo hvaležnosti ni bilo čutiti. A res vsi gledate na to tako?

Enostavno mu povej, da naj neha z darili. In mu razloži tudi zakaj.

meni se zdi taka pozornost lepa, sploh od tvojih starih staršev bi pričakovala veselje nad njim.

mi pa ne gre v račun, kako si ti lahko tiho in mu ne rečeš nič. saj gresta konec koncev skupaj živet, si ustvarit družino, pa mu ne poveš takih stvari. če bi jaz kaj delala “narobe”, bi najprej od partnerja pričakovala, da bi mi povedal, ne pa da v dobri veri, da delam dobro, delam napak. odkritost eden do drugega, punca, vaju bo pripeljala daleč 😉 verjetno bi bilo tudi tebi hudo, če ti on ne bi povedal, da njegovi ne odobravajo tvojega početja. te ne krivim, samo svetujem, da mu poveš, potem naj se pa sam odloči, ali bo to delal še naprej, ali ne.

glede sosed pa takole: če se gre res za malenkost (kinder jajček), bi bila jaz za svoje otroke vesela, če bi se jih sosed spomnil, velikih daril s strani “tujcev” pa ne odobravam.

pa srečno!

Nene metka, jaz sem njemu že tisočrat razložila, da moji tega ne marajo in tudi, da ne odobravajo, ne povem pa mu, kako grdo v resnici reagirajo. Sam vedno na to odgovori, da tega ne počne, da bi kaj dobil kontra, ampak ker pač rad osreči ljudi s pozornostjo. In dejansko je to res, je pač tak človek, ki rad priskoči na pomoč in je prijazen… Problem je le v tem, da potem o njem govorijo grdo, kot da je storil greh, za kaj takega pa ga imam preveč rada, da bi mi bilo vseeno zanj.

Ne razumem, zakaj se normalno ne pogovoris z njim? Saj je konec koncev clovek s katerim bos zivela.

registrirana, saj pravim, da sem se že pogovorila, ne vem zakaj tako pretiravate. Ne vem, KAKO naj mu razložim, da nima smisla, ker če mu povem lepo, mu ne kapne, grdo mu pač ne bom.

Potem bi se pa jaz s svojimi pogovorila. Da naj ze vendar sprejmejo da so na svetu tudi ljudje, ki obdarujejo zato, ker jim je obdarovanje v veselje in zadovoljstvo ker “osrecujejo” druge, predvsem pa sebe. In da zato ne pricakujejo povracilo. A je res tezko razumet?
Ne bi dovolila da so moji nesramni (se posebno za hrbtom) do nekoga ki bi mi tako veliko pomenil.
Pri takih in podobnih problemih imas dve moznosti:
-ignore.. te ne motijo vec
-ali pa odkrit pogovor z vsemi udelezenimi

Srecno!

Hibiskus, mislim da bom storila točno to. Saj danes sem jim že povedala, da nima smisla, da govorijo o njem zaradi daril grdo, ker itak sami kažejo kakšni so. Vem pa tudi, da to ljudi zeeelo moti, vsaj na tem forumu sem dobila tak občutek:)

Mislim, da imaš za partnerja čudovitega človeka.

Žal pa je naletel na (bi jaz rekla) dosti povprečno slovensko družino, kjer namesto iskrene človeške plemenitosti prevladujejo tiste tako pogoste lastnosti, ki jih radi pripisujemo našemu narodu. Žal. Napuh, nevoščljivost, zagledanost v svoj vrtiček…dal ti bom samo tisto, kar je “mus”, zato tudi od tebe nočem več, da se ne bom počutil dolžnega..
Ko nam gre na jetra že to, da je nekdo dober in prijazen z nami, smo zelo daleč. In prav za velikonočne dneve, ko naj bi slavili povsem drugačno sporočilo.
Mislim, da je tu treba govorit z nekom drugim, ne s fantom. Fant je fejst dečko, samo nerazumljen je, res nima okrog sebe ljudi, s katerimi bi lahko ustvarjal dolgo in lepo sožitje.
Jaz bi se pogovorila s svojimi starši in starimi starši. Res so stari in okoreli in se ne bodo spremenili, ljudje se kot pijanec plota držijo starih navad, četudi so naravnost škodljive. Vseenno jim pa lahko poveš, da bi bilo lepo, če bi znali ceniti, da nekdo želi biti dober in prijazen do njih. Kinderjajček in kavica so take male stvari, ki jih lahko vzamemo z veseljem in naredimo lep trenutek darovalcu.
Tisti, ki radi podarijo, osrečijo tudi sebe. Naj mu vendar za božjo voljo pustijo to veselje.

Živjo

poznam take slučaje..
Na koncu je prišlo do tega:

– vse skupaj enostavno ignoriram in ne dajem več daril, ker je
brez veze
– nakupim darila in jih odnesem otrokom, ki so v težjem socialnem
položaju

pa mi je lepše, kot pa domačim dajat …

Kako pa tvoji ravnajo z darilom, ki ga prejmejo od tvoje fanta?

Morda jim je le malo nerodno, ker so vedno obdarovani, sami pa te srcne kulture z izkzovanjem pozornosti nimajo in se jim zdi, da jih nekdo pac sili v darovanje, ker morajo ozornost vrnit. Mislim, da pri tvojih le ni tako hudo, kot se ti zdaj zdi.

Povej mu še to, da z obdarovanjem nikogar v tvoji družini ne osreči, ampak povzroči le slabo voljo in zamero. Morda pa bo potem sprevidel, da s tem, kar počne, ne doseže svojega namena in bo odnehal.

Problem ni v njem, ampak v tvojih starših. Zakaj se ne bi raje z NJIMI pogovorila in jim povedala, da naj darila sprejmejo z dobro voljo? Jaz bi bila vesela takšnih drobnih pozornosti.

Pogovoriti se moras s svojimi starsi, ki ocitno ne dojemajo drobnih pozornosti, ki mnogim v zivljenju pomenijo najvec, hkrati pa ne premorejo osnovnega bontona in srcne kulture, da bi stvar vzeli, se vljudno zahvalili in koncali pri tem.

Mnogi dajemo darila in male pozornosti “za svojo duso”, ker imamo ljudi radi, ker bi jih radi malo razveselili ze s tem, da smo se spomnili na njih, ne zato, da bi kaj dobili nazaj. Ocitno tvoji starsi niso nikoli doziveli srece ob tem, zato tega ne cenijo. Imas cudovitega fanta, razumem pa, da se jezis, ker zelis ohraniti njegov ponos pri ljudeh, ki ne cenijo njegove pozornosti. Ampak pogovora so potrebni tvoji starsi.

Nejka

aha, no, tega pa nisem vedela. vsekakor sem jaz na strani tvojega fanta, ker se mi skromna darila nikakor ne zdijo razlog, da ga tvoji blatijo. poskusi se še pogovorit s svojimi, drugače pa reši zadeve, kot ti svetuje “hibiskus”.

prijetne praznike želim, metka ;-))

Lepo povedano in ni kaj dodati.
Slovenci smo glede dajanja daril, raznih uslug in še česa tako čudni – namesto da bi odkrito rekli, da ne moremo pomagati, stisnemo zobe, rečemo da in potem šimfamo – samo zato, ker nam je nerodno biti odkrit. Namesto da bi se ravnali po pravilu, če česa ne zmoreš, tega ne ponujaj, pa bi bilo precej manj slabe volje. In bi potem vedeli, da če kaj dobimo od drugih – naj bo darilo, usluga, pomoč -, da ni šlo za nič nemogočega, napornega in odveč, ampak da je vse bilo ponujeno/narejeno/obljubljeno iz čiste dobre volje.

Tvoj fant je že fajn, zdaj moraš samo staršem dopovedati, da smejo vzeti darila brez slabe vesti, ker niso bila dana iz nekega čuta spodobnosti, obveze ali vljudnosti, ampak iz čistega veselja. Jaz sem svoje že malo premaknila v tej smeri, sem pa stalno poslušala, ja pa zakaj to zakaj ono. Utihni in uživaj, madonca.

Daj mu za prebrat post, ki si ga napisala. Mu bo vse jasno 😉 Preprosto!

Kot majhni otroci! Jaz bi staršem oz. tistim, ki jih to moti lepo povedala, da naj se sprijaznijo, kakšna bedarija, no. Gre za malenkosti, saj se vidi, da ni poanta v finančni vrednosti, ampak v pozornosti. Če bi bili moji takšni, bi se že davno fajn pogovorili o tem. Imaš pa zelo nesamozavestne sorodnike, če se čutijo nekaj dolžne zaradi deset dek kofeta in enga kinderjajca :((( Ponavadi je za “poplačilo” dovolj že ena sama beseda: HVALA.

mene ne moti nobeno obdarovanje, ker običajno dati darilo osreči tistega ki ga je dal pa tudi tistega ki ga je prejel bi moralo, vsaj namen je tak. sicer pa nekateri so srečni že če lahko dajejo drugim in v zameno ne zahtevajo nič.