Problemi,ki nas popeljejo……
Tam daleč v nostalgično mladost….Čas,ko smo uživali.eni tako,drugi drugače.Bi blo zanimivo brat,kako je to izgledalo.Kaj mislite,pridenite svoj lonček iz mladosti in tistega uživanja in se zapeljite malce nazaj ,nazaj..v tisti čas…bo šlo?
Avtor: zajček
Datum: 02-02-03 10:29
hja , pa če pomislimo nase , kako lepo nam je bilo..mladi pa zuni , pa ojej…
Avtor: muca
Datum: 02-02-03 10:51
A ne…jest razmišljam še naprej,da sem vedno odšla domov,ko se je šele začelo tisto pravo…Pa je vseeno bilo že uff pozno!
Ampak sem imela veliko več let…smo ga pa uhhh žingali..jest se spomnim,da sem hodila v disko v Kranju..edini prostor kam sem zahajala..pa je blo luuudoo…jep tam okoli treh pa je blo treba it domov..jupie..heheh..čaki takrat sem bla stara ma 21 let tam okol…
In sem mela strašansko srečo,da sem bila veliko sama doma..jep moji starši so redno vsak vikend hodili na vikend(na dolenjsko..kjer so imeli svoj prostorček za delo in počitek,fletno hiško,ki je zdej kočura velika in je njihov dom…).Jest pa sama kraljevala v stanovanju jupie..je blo res fino.
OOO se spomnim,he jest sploh ni blo časa..men je kruh kar splesnil tam v tisti leseni hiški..heheheh Ojej smo živeli in prekipevali od živlenja..pa skor nič spali…
ojej , muca…
se spominjam…
moj bog…
veš takrat sem imela svojo prvo ljubezen. Je bil mladi profesor na ekonomski fakulteti..še danes uči tam , a ga ne srečam..komaj je končal šolo in poučeval. Ne, nisva se srečala na šoli , bilo je drugje.. ampak me je imel res hudo rad…..mama mi je kasneje povedala , kako je hodil jokat k njej, češ da ga ne maram..vleklo me je potem drugam . Sem kjer sem sedaj..
sicer pa se tudi zdaj ko je gužva ali na banki ali kje drugje vedno narobe postavim v vrsto…
Uha…..aaa tud ljubezen ja…tud jest sem jo srečala tam tam…bemti je tko zapel zame,jest pa sem se čisto po pravici povedano hecala….A vrag ni dal miru,pa me je iskal in iskal,pa zbrskal kje delam…pa se mi tam narisal..oh jej..Ja..no tud jest mam zdej kar mam..
Ampak če še naprej razmišljam,se mi je po kakšnem letu tiste norčije in živlenja..postalo nekako dolgčas.No fanta nisem imela, sem se šparala za pravega…a raje sem imela en kup znancev in tisti občutek,ki so ti ga dajali da si fejst,pa tisti nasmehi,pa trzanje z učkami..heheh tisto je meni bilo nad vse všeč..Pa da malce zmešam enega,pa drugega..ampak da bi se zapletala..o to pa ne.
No kot sem že rekla,me je potem potegnilo vase delo.
Pa sem imela eno željo,čeprav znanja nič-kvečjemu strah kako bom sploh lahko…No mikalo me je delo za šankom.Tisti stik z ljudmi,mojimi vrstniki,pa tisto malo starejšimi…uhh ja to je bilo to.In sem uspela..Uspešno sem preživela za šankom kar nekaj časa.Ma takrat sem živela kot kaj.Spoznala veliko ljudi,takšnih in drugačnih…v bistvu pa sem se počutila varno med njimi,saj so me vzeli čisto za svojo..Pa so bile noči,oz.jutra ko sem prihajala domov z dela tudi ob 4,…pa 5…Najlepše mi je bilo takrat,ko smo vrata zaklenili,lučke pogasnili,gostje so se že skoraj odpravili..no in takrat smo vedno dobili kak zanimiv obisk pridnih,ki tudi delajo čez noč..No in tako ob prijetnem klepetu,super muziki..nadaljevali v jutro.Ampak to je blo že izven mojega del.časa..oz je še spadal zraven.Kaj naj rečem zaslužila sem kar dosti,združevala prijetno s koristnim..in že mi ni bilo potrebno nič več zahajati ven.Samo še delala in delala sem…In se zelo prijetno počutila.Kar naenkrat sem imela priliko služb uhhh a lot…Ampak sem ostala kar lepo tukaj…In se je dogajalo,jep da sem zjutraj delala v vrtcu…popoldan v trgovini z darili..ponoči pa v tem bifeju..ma super,kaj naj rečem vedno se je kaj dogajalo….Nobenega dolgčasa,polno adrenalina..polno živlenja…
No potem pa so prišle tudi moje ljubezni….No jih ni bilo veliko,kajti trapica jest..sem si močno želela družino..jep tiste otročičke pa ljubečega moža,pa topel dom v katerem bom kuhala prala ..z veseljem razvajala…No in vse to je “zavohal” kot sem že rekla moj zdejšnji..heheh In me ugrabil ter popeljal stran od vsega tega…odpeljal me je k sebi domov…In zdej sme tukaj….
The end of my story..sem se preveč razpisala upam,da mi ne zamerite…
Aja no pri 23 je privekala na svet moja ljubica…..res moja moja…zanjo po 6 letih pa še moj ljubček..eko…zdej smo družinica taka kot ne vsaka..heheheh
pravzaprav se nisi preveč razpisala. Tisti , ki te poznamo vemo in sestavljamo kocke…
ne pozabi , da je vsak preživljal mladost drugače..
nekateri so imeli postlano vse z rožicami , drugi smo se za svojo dobro voljo in ostalo morali potruditi sami.
Nekateri smo našli veselje tudi v delu , čeprav bi morali takrat živeti mladost..
ampak je vseeno ostalo nekaj spominov , ki so lepi…
Ah, ah, muca moja, prej kot grem prebirat
replike na to temo, samo tih in rahl vzdih, vzdih,
ki pove vse tistim, ki znajo brati med vrsticami in
vzdih, ki ne pove ničesar, ali pa ……. hudo malo ……..
vzdih po ……………….ahhhhhhhhhhhhhhh, tihi,
v usodo vdani “ah”, tihi in še vedno ves v neizpisanem,
neizrečenem, neobelodanjenem hrepenenju ……… tihi,
a hudo zgovorni “aahh!!”. Oja, zgodb s pridihom tega
“ah” imam nešteto, preveč, prepolno, le da vas z njimi
ne želim moriti; to so zgodbe življenja, zgodbe ponedeljkov,
petkov in nedelj, zgodbe, ki jih piše ……….. res samo življenje!
Ohh no,nisem hotla da boli…tudi jaz sem napisala tisto najlepše..le malo pobrskajta grem stavit,da je nekaj zelo zelo lepega shranjeno tam,zadaj..a globoko v srcu,kjer ostane za vekomaj…
Zagotovo, dragi zajček, bilo je veliko, veliko in
preveč vsega. Spominjam se vsega, ne da bi se
hotela, najbolj pa sem hvaležna spominom, za
katere vem, da so mi pomagali zaživeti in doživeti
življenje ……..
Saj vem, saj vem muca, vsi vemo, da se želimo
spominjati le lepih in tistih časov, ko smo počeli
neumnosti in vragolije; nikar se ne opravičuj, muca,
bo meni hudo, ker nisem tako mislila, vem, kaj je bila
tvoja želja in to tvojo željo spoštujem in jo cenim in
zagotovo se bom javila z lepo zgodbico o enem svojem
doživetju, verjmi, samo malo časa rabim ……. sem do
zdaj, pazi, ej, poglej na uro, do zdaj sem čistila, likala,
kuhala, prala, pometala, pomivala, ma ni da bi govoril,
presneta hiša, tako vsakdanja, a tako velika, ko je za
čistiti. Vmes sem si malo oddahnila, celi dve uri sem
počivala, potem pa spet naprej. Mislim, ej, to je pa res
tu mač! Ja, in zdaj zagotovo pride nostalgija na vrsto ……….
Jaz pa sem pravkar popila celo piksno piva,
skorajda na eks, tako sem bila užejana, bela
cesta ……… Ja, rajderček je imel kar prav, lepo
nam sledi, lepo ……………