Prodajalko sem spravil ob delo
Jeseni sem moral opravit večji nakup cca neki tisoč evrov vrednosti. Vrednost investicije variabilna par stotakov gor dol pa se odločim na podlagi ponudbe za dražjo varjanto. V prodajno poslopje sem na prost dan zjutraj prišel v teniskah kavbojkah reklamni majici kako naj bi se pa oblekel če nisem šel delat potem vprašam zaposleno glede željene robe in se mi kao prikrito toda vseeno v faco zasmeje. Prav.. pokažte kar hočem ker drugo me ne briga.. Spet se zasmeje pa potem reče naj grem drugam ko majo cenejš izdelke?! Povem ji da nisem prepričan če jo razumem samo da želim tam kupit ta izdelek in ona še vedno ja gospod mamo mi konkretne cene boste šou nekam ne vem kam drugam kjer je cenovno dostopno.. Ponovim ji da želim ta njihov izdelek pa mi je bilo že blesavo se pričkat pa mi reče naj se prvo obrnem na njeno sodelavko da se domenim za plačilo na obroke?! Kako plačilo na obroke? Imel sem cash in bi plačal v cashu! Rečem kako plačilo na obroke pa reče ja kako le a veste mi mamo drage stvari?!?! Zgubim živce zahtevam poslovodja prodajalka za cash ni vedela gospodu razložim situacijo sprejmem njegovo opravičilo saj ni on kriv mu dejansko pokažem cash in grem ven… me ne vidite pa dnarja tud ne.. Pol leta mimo sedaj pa kupil sem drugje takrat in par dni nazaj vidim uno prodajalko.. še vedno je prodajalka ampak zdaj v mercatorju.. hahaha
Meni se je pred leti zgodilo enako, pri njih sem kupil rabljenega renoja z garancijo in ker je v tem času crknilo pranje zadnje šipe sem ga pač peljal na popravilo, dobim nadomestni avto za tistih nekaj ur, me pokličejo, sedem kar v delovni halji v avto in vletim v salon.
Trije trgovci, eden se je delal da nekaj tipka , druga se je delala da nejkaj pregleduje neke papirje, vsake toliko sta me pogledala tako postrani, jaz sem si pa rekel bom počakal da vidim..
Tretji je pa prodajal kravatkarju kateri to ni bil cliota na kredit…
V glavnem tam sem stal skoraj 15 minut , noben se ni zmenil zame, nakar sem stopil do tistega prvega in mu dejal.. ” Vstani in pojdi z menoj, tu imaš ključe avta, ajd greva pogledat vrnjen avto in takoj mi izdaj moj avto iz popravila…
Po tistem me tam niso več videli pa tud renoja že dooolgo ne vozim več.
To se res zgodi. Tudi meni se je – a najbolj mi je v spominu ostalo s konca srednje šole s kolegom, ki je takrat se šel neke strašne “posle” pri 18h… a je bil res poln denarja.
Sicer pa čisto povprečen mulc, v strganih kavbojkah – a z največjim Mercedesom S… ki si ga je kupil rabljenega.
Zabavne situacije npr. v strašno nobel restavraciji ali pa hotelu v Portorožu…
Kolega je leta 98 kupoval za tiste čase raketo od Golfa, ja kako Slovensko. V glavnem že prej ga je imel , takrat pa si je omislil novega tdi 150 konj,6 brzin, elektični paket, predvsem pa 4 motion, za takrat avto raketa,tip pa , kolegi ga kličemo CIGO, majhen suh in črn, vrtač Kranj, ga je hotel nategnit z osnovnim paketom+ vsi dodatki, za pomik stekel pa , to ti bomo mi zmontirali, se je descu zmešalo, Porše Verovškova, ga gleda trgovec ko mu je razlagal kaj si želi. pa pravi trgovec ” Kaj ti bo tak avto”?, se je obrnil in odšel jezen kot stekel pes, Paulus Šk loka, pravi trgovec evo ta paket je najbližji tvojim željam, dodamo to to to in to, na koncu ga je tam kupil, za takrat 40 000 za golfa, nepredstavljivo, še danes ga imajo pri hiši..
Kasneje se je enkrat zapeljal v Ljubljano na Verovškovo, poklical šefa prodaje in mu povedal kar mu gre… trgovcu se ni dobro pisalo.
Ne gre samo za trgovine z dragimi stvarmi, gre tudi za take primerki pri recimo v trgovinah s cunjami.
Se spomnim ene kako se je vzvišeno nosila, ker je prodajala drage kavbojke. Odnos za posrat. Jasno mi je dala vedet, da sem nula, ker so mi kavbojke predrage.
Sicer nisem bogata, plača cca 1400 neto, ampak, če to primerjam s plačo nadute prodajalke… samo zame so ok navadne kavbojke, ona z minimalcem pa viha nos nad mano, ker so mi bile tiste kavbojke predrage.
Se pa najdejo prodajalci, ki so enako ok do nekoga v starih oblačilih, slabše znanmke ali pa do nekoga v finih oblačilih.
Moj znanec je doktor, razgledan človek pa plačo ima tudi fajn. Na prvi pogled pa oblečen precej klošarsko (ne čisto dobesedno: se umiva, je čist, oblačila so tudi oprana, čista, ampak niso pa neke drage znamke). In vem, da marsikateri prodajalec nos viha :).
He he he he , si me spomnila na našo finančno direktorico, okus za cunje je imala nikakeršen, tako nemogoče kot se je ona znala oblečt pač ne zmore niti navadna kmetica, hote , ne po nesreči.
V glavnem vleti ona v Emporium, v neki štrikani obleki, take je imela najrajši in obuta v superge, ne spomnim se več kaj je kupovala, ampak tista smrklja je niti postrešt ni hotela, rekla ji je mama vi ste se pa najbrž izgubili, ali zašli, tu je zelo drago…
Baba je čisto popenila da ona hoče tisto kar se je namenila, plačala je pa z zlato kartico, kar pred dvajsetimi leti ni bilo vsakdanje..
Še največji štos pa je da je naslednji dan to razlagala vsakomur kateri jo je hotel poslušati. Češ smrklja , kaj pa si misli, mi smo točno vedeli kaj si je smrklja mislila…
No, dvajset let nazaj, sem v naglici iskala posteljo in jogi ,seveda. Sva šibala od trgovine do trgovine pa sama nisem gledala kaj dosti na ceno, vsaj tiste čase ne, sploh pa še niso nikjer imeli nekih ekstra dragih zadev. Da bi mi bila le udobna, konc koncev jo rabim več ur kot avto. Za Bežigradom tam nekje stopim na hitro ven iz kombija, itak, kot sopotnica. V bundi in kavbojkah, brez make upa, nakita, videt najbrž 18 letna …Prodajalka je sedela nA mizi ob oknu in gledala ven, prav zabuljila se je vame.
Vprašam za jogi oz. Posteljo te in te dimenzije. Ona pa: Ne nimamo pri nas prodajamo samo izdelke višjega cenovnega razreda. Torej a imate? ,.. ,mmm nee, samo višji cenovni razred. “A hvala, potem pa nič,!”pa ne morem boljš postelje kupiti, če me pripelje moški s kombijem! Ok, pa sem šla. Se nespomnim firme, samo niso bile neke blazno visoke cene. Kasneje potem ko sem imela več časa in posteljo drugega podjetja že doma,, sem si pogleda cene še tam in takrat, če bi prodajalka ponudila vzela tisto.Ampak saj ponudbe postelj je blo že 1999 dosti, tko da nič zato.
“Samo fizikalcem s kombiji ne privoščjo dragih postelj.” Mislum, men je blo hecno in se spomnim, da sva se v “transporterju “nasmejala do solz.
…pač med miljon postlami najdeš eno, ki ti jo TRGOVCI pustijo kupit.
Moj mož je pred davnimi leti tudi kupoval avto-športno alfo za precej denarja. Nekaj denarja je našparal, za preostanek se je dogovoril z mamo, da mu posodi. In prideta z mamo v salon. On dolgolas mladenič, ona kmečka ženska z ruto in cekarjem. Si začne ogledovati avto, pa ga začnejo spraševat če mu pokažejo kaj cenejšega. Potem pa mati odprejo cekar poln bankovcev. So bli pa takoj vsi sladki in takoj za biznis.
Pride en star foter v trgovino traktorje gledat, izbere najdražjega AGT-ja, pa mu pravi prodajalec, ata ta traktor je pa drag, pa pravi ata ja vem , odpre torbo s petstotaki in vpraša a bo to dost ?
Traktor je sicer kupil, vozil ga pa ni kaj dosti ker ga je bilo škoda, raje je vozil vinkota 30 konjev.
Prodajalke sovečinoma vse glupe kure. Tiste, ki delajo v kakšnih bolj fensi, dražjih trgovinah ali pa drogerijah, pa glupe kure na egotripu. V končni faziso pa samo prodajalke. Če bi imele kaj pameti in obvladovale poslovni bonton, bi bile podjetnice. Pri nas je v prodajalnah na splošno zelo nizka delovna etika, sploh če so malce slabše plačane. Če nekdo ni maksimalno urejen, ga bodo postrani gledale, kot da je prišel krasti in bile neprijazne. Če bo pa kakšna fina gospa pred njimi, bodo pa avšaste. Če bodo ob nedeljah delale, bodo pa sploh tako tečne, da te vse mine sploh stopit v trgovino. Enkrat mi je bilo tega dovolj, pa sem eni zabrusil, da ni treba s tako jezo metat stvari, ker ni edina, ki dela. Me je čakala še nočna za vikend.