Živjo!
Mi lahko katera svetuje prosim? Namreč bom krstna botra malčku od prijateljice (komaj privekal na svet), in me zanima, kaj se običajno daje za darilo, da vem približno v kateri smeri kupovat oz. če se da denar. O teh stvareh namreč nimam pojma, ker nisem nikoli bila prisotna pri krstu (razen na svojem haha, pol je blo pa konc moje krščanske kariere).Pa svojega malčka verjetno ne jemljem s seboj (1 leto)?
Hvala bejbe že vnaprej!

Kot prvič, če nimaš opravljenih vseh zakramentov torej prvega obhajila, birme in cerkvene poroke boš le težko botra. No izjeme se mogoče župnije z zelo razumevajočim župnikom, ki pa so vse redkejše. Oziromo mislim da bi bilo mogoče spregledati le poroko.
Otroka sicer na krst lahko vzameš če imaš kakšnega da bo otrok med obredom pri njem (mož, oče otroka oz. nekdo ki ga je otrok navajen) in ne bo motil obreda.
Pred krstom imajo v večini župnij navado oz. srečanje staršev in botrov, kjer župnik razloži potek obreda, kjer lahko še kaj povprašate.
Glede daril pa sem jaz osebno bolj tradicionalne sorte in sem svojim kršenkam vedno kupila zlato verižico in obese, navadno ploščico z znakom horoskopa ali z vgraviranim imenom na sprednji in datumom krsta na zadnji strani. Se mi zdi da je to otroku v večen spomin. Ter Sveto pismo v zgodbah za otroke. Ponekod je navada da boter ali botra priskrbi tudi krstno oblačilo za otroka li vsaj bel prtiček in krstno svečo (nujni pri obredu).
LP A.

Jaz pa nisem ravno za da se tako majhnim otrokom kupuje zlatnina ker ko jo bo začel nositi bo že aut.(to je moje mnenje).
Botra mojih otrok je odprla varčevalno knjižico in položila nekaj denarja pa še kakšna malenkost za zraven pa je.
Glede krstne sveče in belega prtička pa je najboljše da se dogovorite s starši ali kupiš ti ali oni. Midva sva to kupila sama ker nisva nobenega hotela obremenjevati z dodatnimi stroški.
Po mojem, da najboljše da vprašaš starše kaj kupiti in glede ostalega.
lp

Naš je dobil od botrce maketo železnice iz lego kock, in jaz menim, da je to zelo lepo darilo. Kupila je tudi svečo in prtiček.

Pri nas boter ni imel opravljenih zakramentov pa ga župnik ni niti vprašal po njih. Nekaj dni pred krstom smo imeli priprave na krst z župnikom, kjer nas je spraševal o veri ter razlagal pomen krsta. Za darilo pa je dobil tradicionalno zlato verižico in nekaj igračk. Boter bi naj tudi poskrbel za krstno oblačilo, bel prtiček ter svečo. Če si iz MB vse to, razen obleke, dobiš v Slomškovi knjigarni.

dobili zlatnino, ki se mi zdi zelo lep spomin na lep dogodek, kar se pa botrov tiče pa glede nato, da naj bi oni vzgajali otroka če se staršem bognedaj kaj zgodi ne vem kako to lahko stori če sam boter nima vseh zakramentov.

lp

Meni je lepo darilo tudi keramičen angelček in rožni venec. Tast in tašča sta to dala vsem vnukom za krst, kupila sta pa na Brezjah.
Drugače so pa pri nas botri vedno kupovali nekaj zlatega – ponavadi verižica in obesek (križec).
Sicer pa je gotovo najbolje, da se pogovoriš s starši, kaj oni mislijo. Tudi glede sveče in belega prtička.

Hvala lepa vsem za ideje!!!Zelo ste prijazne. Aqa, smem nekaj vprašat? Zakaj pa tak stavek? Dojela sem ga v tem smislu, da če nimam vseh zakramentov in nisem kristjanka (imam samo krst), potemtakem da ne bi mogla lepo skrbeti za otroka, če bi bilo to potrebno.A ima to kaj veze z zakramenti,da si zmožen ali nezmožen skrbeti za nekoga? Res oprosti če sem te narobe razumela, ampak ne štekam….

Nič ne skrbi; anastazija, ga pač ne bi vzgajala po cerkveno! Pa kaj!…
No, pa upam, da ti niti ne bo potrebno, srečno!

hvala ti , acjom, za spodbudne besede ;o))) včasih me res pogreje to, da se povezuje predanost veri z dobroto človeka in njegovimi kvalitetami…take ozkomiselnosti res ne požiram dobro…ok, karkoli že, mal sem mimo udarla temo.
hvala vsem za nasvete!
aqa, prepričana sem da bom dobra botra ne glede na to, da sem v glavi poganka in ne kristjanka.pa lp!

Moja je dobila od botre zlato verižico s križcem. Vsi ostali gostje pa so ji kupili še zlate uhane, zlato zapestnico ter eno srebrno verižico in cel kup oblačil.Vsega več kot preveč!

A si lahko trener plavanja, če ne znaš plavati?
A si lahko smučarski učitelj, če ne znaš na smučkaš stat?
A si lahko otroku učitelj glasbe, če nimaš ne posluha in ne veselja do nje?

Pa zato nihče ne bo trdil, da otroka nimaš rad/a in ga na drugih področjih ne želiš prav vzgajati. AMPAK na teh in tem ga ne moreš, ker ga ne znaš. Z botrstvom je povsem isto. Če sam/a nimaš niti zakramentov krščanskega uvajanja, ne moreš biti boter. Če sploh lahko vlečeš kakšno vzporednico, je boter nekaj takega kot trener ali učitelj, samo da tokrat krščanksega življenja in to v teoriji IN praksi.

Kaj kupiti, je čisto obroben problem…povsem nepomemben.

…mhm…hvala za razlago.Nekateri župniki pa vzamejo za botre vse, ki so vsaj krščeni.To so taki tipi župnikov, ki dojemajo, da gre vse že v drugo smer.Malo arhaično je prepričanje, da mu ne bi znala razložit bistva vere (katerekoli!), če nisem kristjanka v pravem pomenu besede.Kajti če je bistvo v tem, da naj bi boter bil skrbnik otroku (v primeru da se staršem kaj zgodi), potem ne razumem zakaj nekateri starši jemljejo botre, ki so jim mimo po značaju, ampak so kul, ker imajo zakramente!To je važn!mislim halo……Da skrajšam…Vzela sta me za botro zato, ker sem jima všeč kot človek in ker jima je všeč, kako vzgajam svoje otroke.Zato bi mi zaupala svojega.To je vsa znanost.Zakramenti gor ali dol. V smislu religijskega prepričanja pa bosta otroka že sama vzgajala.Krstila ga bosta bolj zaradi tradicije in ne zato, da bo iz njega zrastel katoliški fanatik.pika.pa lep dan!

Pozdravljena!

Samo zato, ker znaš plavati ne moreš biti trener, pri tretjem stavku si bliže mojemu cilju – ne moreš biti učitelj glasbe samo zato, ker imaš posluh, moraš imeti tudi veselje do tega, moraš biti strpen… Boter je po mojem mnenju lahko skorajda vsak, ki ima vsaj neke temelje krščanstva (vsaj krst). To pa niso samo vsi zakramenti, temveč velikooo drugega, ki je za mojega otroka bolj pomembno npr. dobrosrčnost, prijaznost, ljubečnost, strpnost…Seveda pa tudi vera in tudi takšen boter, ki nima teh zakramentov lahko otroka prav dobro vzgaja in uči tudi o veri. Nimam teh zadnjih dveh zakramentov pa bolje vem kaj vera uči in narekuje, ter znam tudi moliti, bolje kot nekateri drugi “verniki”, ki jih poznam. Veš kaj mi nekateri “verniki” odgovorijo, zakaj se poročijo cerkveno? Zato ker, se je lepo v cerkvi poročiti. In ta “lepo” nima pri večini nobene veze z vero in bogom ter take imenujem hinavci. Župnik nam je v pripravah na krst lepo obrazložil pomen vere, krsta… in se skoraj v ničemer ne razlikuje od mojega razmišljanja in pogleda na vero. Naš boter nima teh zakramentov (razen krsta), vendar še je najboljša izbira med vsemi drugimi “verniki”, ki jih poznam. Ti imajo vse zakramente, vendar nimajo pojma o veri, o ljubezni, o strpnosti, o prijaznosti… Moramo vedeti, da vera ni samo reden obisk cerkve, opravljeni zakramenti zaradi formalnosti temveč velika opora v življenju in vsak svojo vero izraža na svoj način.

N.

Skr bna,
vedno sem te imela za razgledano žensko, ampak tole je pa neki najbolj zaplankanega kar je prišlo od tebe!!!!!!!!!!!

pri nas se za botro vzame žensko,ki jo imaš zelo rada, da s tem botrovanjem narediš še tesnejšo vez, ne pa zato da kupuje darila, da mora biti zakramentirana in ne vem kaj še vse, taka oseba se dobro izbere, odloči in jo potem spoštuješ do groba. lp

Meni pa se ne zdi njeno mnenje zaplankano, samo načelno. Če je otrok krščen, naj bo krščen zato, ker ga imajo starši namen vzgajat v krščanskem duhu.

lp
a

Punce,
pridružila bi se mnenju Skr bne. Pa ne v tem smislu, da moraš pač imeti narejene zakramente (odkljukano vse, kar je pač predvideno), pač pa v tem, da krst ne more biti kar nekaj, kamor en izbranec za nekaj trenutkov nese otroka, potem gremo pa še na kosilo in se imamo eno nedeljo fajn.
Krst je globoko doživetje, ki ga je bilo meni dano doživeti trikrat, ob mojih dveh otrocih in ob moževi nečakinji. Ko smo prinesli mojega drugega sina od krsta domov, je moja mami rekla, da je krščen otrok nekaj najsvetejšega, kot tabernakelj. Ko sem držala drugega sinka v naročju v cerkvi (prvega je držal mož), sem čutila, kako ga izročam v Božje in Marijino varstvo. kako dajem največ, kar imam in hkrati zanj prejemam večno zagotovilo, da bo odslej v Božjem varstvu in Božji otrok. In iz srca upam, čeprav z rahlim dvomom, ampak vseeno po svojih najboljših močeh gledam na to, da sta botrci občutili isto kot jaz in da sta se zavedali, kakšna odgovornost jima je z botrino, ki sta jo prevzeli, naložena. Ne gre le za to, kdo bo vzgajal otroka v primeru, da staršev ne bo več, pa pa za to, da s vojim vsakdanjim življenjem dajeta otroku zgled vere.
Seveda imate možnost, da na krst gledate tudi drugače, ni problema. Ne pišem tega zato, da bi vam vzbujala dvome, pač pa zato, da bi mogoče katera od vas pogledala na stvar drugače, z vsebinskega vidika. Seveda morate prinesti tudi darilo in prav je, da o tem razmišljate in izberete nekaj lepega in trajnega. Ampak kot je rekla skr bna, vsa darila so postranse narave. (jaz osebno imam rada lepa darila – še posebej pri srcu sta mi sliki angelčkov, ki sta jih mojima otrokoma podarila moja starša, za vsakega je sliko narisal priznan slikar).
Pa nisem verska fanatičarka, da me ne boste narobe razumele. Tudi ne grem vsako nedeljo k maši. Verjamem pa v Boga, Jezusa in Marijo in pač vse, kar sodi zraven. Strogo ločim cervene institucije in afere v njih od moje osebne vere. Vera je del mojega življenja. Kadar mi je hudo, v njej iščem uteho, kadar mi je lepo, se zahvalim. Krsta mojih otrok sta meni dogodka, po doživetih občutjih enakovredna rojstvu. Želim ti, draga botrca, da bi razumela globino trenutka, ki ga boš doživela in katerega sestavni del boš. Želim ti, da svojo vlogo botrce odigraš tudi dejansko, ne samo z darilom in s tem, da si pač dobra in všečna staršem bodočega krščenca.
Mislim, da je Skr bna v svojem postu razmišljala v tej smeri. V mojih očeh je s svojo izjavo postala še bolj skrbna in razumna, kot pa sem jo dojemala do sedaj.

Saša* – kaj je zaplankano? To, da tudi v krščanstvu obstajajo neka pravila in neki pogoji za to, da nekdo lahko nekaj je? Ali to, da se je določenih pravil treba držati? V minulih desetletjih so bili mnogi duhovniki prisiljeni delati izjeme, ker se mnogo sicer vernih ljudi zaradi raznih pritiskov ni odločalo za prejem zakramentov, danes pa tega izgovora ni več in so tudi duhovniki postali doslednejši.

Največ ogorčenja in šimfanja čez župnike in Cerkev izhaja prav iz in od ljudi, ki imajo z enimi in z drugo opravka 3 x na leto. So kristjani, ko gre za pogrebe, poroke, krste, pa morda še za Božič in velikonočni žegen, sicer pa so “moderni” ljudje, še sploh v družbi drugih in so prvi, ki bodo usekali čez Cerkev na sploh. Ker jo ja poznajo. Figo jo poznajo! Vsak, ki trdi, da za botra krščansko življenje in krščanska “nastrojenost” nima nobenega pomena, nima pojma o pojmu in nima razčiščenih najbolj osnovnih dejstev. Vsaj 10 x smo na tem portalu že debatirali o tem, zdi se mi že malo mimo, ampak vseeno: krst ni fešta!!! Kot cerkvena poroka ni fešta!! Starš, ki prinese h krstu otroka, se s tem zaveže, da bo otroka vzgajal v KRISTJANA in ne v dobrega človeka na splošno, ampak v KRISTJANA! Krst je zakrament, je Božja milost, zakrament, ne pa priložnost za piknik, kup daril in veselo druženje, vsaj ne prvenstveno. Krst je prvi korak na poti vere, krščanske vere, je sprejem otroka v cerkveno občestvo, duhovnik naredi otroku na križ NEIZBRISNO znamenje križa, je prvi korak na poti h Kristusu, hkrati pa velika zaveza za starša, da se bo trudil, tega svojega krščenega otroka vzgajati po krščanskih načelih, da ga bo vodil k maši, seznanjal z vero, z njim molil, bral Sveto pismo, praznoval po krščansko krščanske praznike in ga nazadnje uvajal v naslednje zakramente krščanskega življenja. Ker je to zelo velika in težka naloga, je Cerkev staršem “določila” pomočnike in ti pomočniki so botri. Otrok ima lahko samo enega botra ali botro ali pa dva – če sta dva, je zaželjeno, da sta to moški in ženska. In kako naj nekdo, ki o krščanstvu ve zelo zelo malo in tudi sam prizna, da ga krščanstvo niti najmanj ne zanima, da nima ne želje in ne volje, poglobiti se v vero, postane boter – krstni boter in s tem porok/garant za otrokovo krščansko vzgojo? Kako naj tak boter pomaga staršem pri krščanski vzgoji?

To namreč, drage moje in dragi moji, je krst in to je botrstvo. Ena ogromna zaveza in odgovornost, ne pa neko zunanje praznovanje s poljubnimi udeleženci. Če starši niste verni in ste v dvomih, je edino prav, da krst prestavite na kasnejšo dobo, s tem za moje pojme ni nič narobe. Skozi 6 ali 7 let se bo morda vaše mnenje in zadržanje izkristaliziralo, pa boste lažje dali ali pa ne dali otroke krstiti. Če pa se za krst odločite, se zanj odločite – ne za vsak slučaj! Ker to ni “komplet prve pomoči!”- zavestno, z razumevanjem, kaj krst pomeni in temu primerno izberite otroku botra ali botro.

Ne, ni dolžnost Cerkve ploskati vsakomur, ki se odloči prestopiti cerkveni prag, odstraniti s poti vse ovire in prezreti vsakršne kriterije samo za to, da bo nekdo lahko krščen/a, birman/a, poročen/a ali boter/a. Zakaj za vraga moramo hodit v avtošolo in puščat tam neznanske vsote, ko pa večinoma vsi obvladamo vso teorijo, vsaj 3/4 kandidatov pa tudi praktični del vožnje? Zakaj hoče od mene policaj vedno “vozniško dovoljenje” in mu moje dejanske sposobnosti vožnje – da o kakšnih drugih sploh ne govorim – niti malo niso mar? In ja, poznam veliko ljudi z vozniškim izpitom, ki so na cesti čiste nule, poznam veliko kristjanov z urejenimi “papirji”, ki so v življenju in krščanstvu čiste nule; ne cenim ne enih in ne drugih in teh slednjih ne bi nikoli izbrala za botra svojemu otroku, čeprav so “po reglcih”. Čeprav sem kristjana in verna vse svoje življenje, sem za botro svojemu otroku imela natanko dve kandidatki, mož pa enega celega. Druga je bila že bolj izhod v sili, kot pa resna izbira. Imam sicer prijateljico iz otroških let, ki jo zelo cenim in spoštujem, vem pa, da ni verna in je vera niti najmanj ne zanima (je pa krščena), pa je zame zato vseeno zelo dragocena, kot človek in kot prijateljica, tudi kot zgled pokončnega človeka in je ne cenim nič manj od moje “verne” prijateljice – vseeno pa ne more biti botra mojemu otroku. Če bi rekla “ok, se bom poglobila v stvar, se bom seznanila z vero oz. bom vsaj skušala razumeti, kaj je krščanstvo, kaj je vera, kaj krst in kaj botrstvo”, potem bi morda še šlo, če mi pa nekdo vnaprej reče, da ga krščanstvo ne zanima, da je pogan v glavi in srcu in da v tem ne misli ničesar spremenit – hej, potem se pa res nimava na to temo kaj pogovarjati. Kar pa še niti najmanj ne pomeni, da nisi zgleden človek, odličen prijatelj, da nimaš rad, iskreno rad mojega otroka – vse to je povsem mogoče. Lahko si moj najboljši prijatelj, zaupnik – kaj vem, kaj vse. Ne moreš pa biti boter – se pravi porok in garant za krščansko vzgojo mojega -ali kateregakoli otroka.

Zaplankano? Če tako misliš, pa naj bo.

Krščanstvo je krivo za največje morije in nestrpnosti do nevernih oz. tistih ki verujejo v kaj drugega. V glavnem mestu Filipinov- Manilli je 40.000 otrok ulice. Zakaj, ker so katoliška država in vera jim prepoveduje uporabo kontracepcije ( kakršnekoli), otrok naj bo koliko jih bog da, teh pa da cca. 10-12. In teh 10-12 lačnih in bolanih otrok živi na kvadraturi kabine malo večjega avtomobila. Ko mati umre, so prepuščeni ulici. V Afriki, katera je pretežno katoliška kurijo kondome, ker Vatikan širi “Puhlice”, da kondom, ki je tako in tako greh prepušča skozi pore virus HIV in tako množično kurijo kondome. In kje je največja smrtnost zaradi AIDS-a, v Afriki, kjer vsako minuto umreta dva človeka zardi AIDSA-a. Posledica vsega tega je še vedno da je krščanska vera ” kriva” za smrt nekaj miljonov ljudi vsako leto. In to ne govorim na pamet, ker to so dokazana dejstva. Nimam pa nič proti osebnemu verovanju v to vero, dokler vero in način verovanja ne vsiljuješ drugim.
Upam, da me ne boste sedaj napadle, saj imam tako kot vse druge tudi jaz pravico do svojega razmišljanja in do svojih prepričanj.

lp in imejmo se radi z vero ali brez nje,

mateja

Kar popljuvajte s nestrpnico še mene – Jaz se namreč podpišem pod vse, kar je tu napisala Skr bna.

lp tanja

Kdo je pa potem kriv za revščino v Indiji? Afrika pretežno katoliška?! Pišuka, od kdaj pa? Zakaj pa potem še leze večina misijonarjev tja dol?! A je Kitajska tudi pretežno katoliška??? Puhlic, ki jih ti navajaš, še v življenju nisem slišala niti prebrala, pa sem -predvidevam po tvojih “dejstvih”- bistveno več v kontaktu s Cerkvijo in verniki, kot ti. Da je vsaka metoda KT, z izjemo naravne, za Cerkev sporna, to pa drži in tudi meni ni všeč in se s tem stališčem ne strinjam povsem. Ampak zato ne moreš Cerkvi obesiti odgovornosti za preveč otrok v Manili – mar ni (vsaj!) prav toliko kriva država brez gospodarskega sistema, brez ekonomije, sociale, šolstva….

Za AIDS da je Cerkev kriva?! Zakaj? Ker propagira pogosto menjavo spolnih partnerjev in neodgovorno spolnost? A s kondomom se vse reši? Mar res? Kaj pa, ko/če poči? Koliko mamic je tukaj gor, ker so mamice zato, ker je šla gumica sfalit?! Mar ni boljša metoda za preprečevanje spolno prenosljivih bolezni ODGOVORNA spolnost s čim manj partnerji?! Zakaj so ukinili reklamo, ko sta podiranje domin, zloženih v napis AIDS, ustavila dva zlata obročka-poročna prstana? Zakaj je zvestobo zamenjal en kondom, ki se z lahkoto strga, poči, preluknja? Kje je potem vsa varnost?

Cerkvi lahko obesiš (in tudi jaz ji obešam!) janzenizem, križarske pohode, čarovniške procese, simonijo, vzvišenost, diskriminacijo žensk, mlačnost ali celo paktiranje s fašizmom in nacizmom, lahko ji delno obesiš kolonije, pokvarjene dostojanstvenike, nekaj vse obsodbe vrednih primerov pedofilije, vzvišenost in nadutost, pogoltnost – v 2000 letih se je nabralo lep kup svinjarije in umazanije. Ker Cerkev s(m)o ljudje in popolnih ljudi ni. Na drugo stran pa lahko daš ogromno število ljudi, ki so izgoreli za to, da so bližnjim delali dobro, jih vzgajali, izobraževali, negovali, dali življenje namesto koga drugega…Spomni se samo Kolbeja, Matere Tereze, patra Damjana na Molokaju, pa nenazadnje našega Barago, Kosa in še koga samo iz bližnje zgodovine. Kdo je opismenil Slovence? Kdo jim je napisal prve knjige? Kdo jih je izobraževal? Kdo je južnim Slovanom izumil cirilico, ki jo še danes pišejo? Kdo je iz Rimljanov naredil civilizirano ljudstvo? Kdo je dobesedno civiliziral Gote, Vikinge, Hune, Franke, Romane, Langobarde, da so iz podivjanih plemen, ki so bili strah in trepet vsega živega, postali narodi z več kot tisočletno kulturno zgodovino? Odkod večina evropske arhitekturne dediščine?

Tudi to je Cerkev. Ne, ne da se slabo z dobrim izbrisati ali odkupiti, vedno bo ostalo, zapisano v zgodovini in v spominu. Edino prav je tako. Sem pa alergična na to, kako enostransko se stvari prikazujejo in kakšne neumnosti vse se obešajo kar tako na počez Cerkvi.

Seveda imaš pravico do svojega razmišljanja in tudi do tega, da Cerkve ne maraš. Prav pa je, da laži, ki ti jih nekdo predstavi za “dejstva”, malo bolje pogledaš in jih malo pobližje raziščeš, preden jih naprej prodajaš za “dejstva” – ker to niti slučajno niso. Če bi se kdaj samo od daleč in zelo na površno ukvarjala z Afriko in misijonarji tam, potem bi vedela, kako smešne so tvoje besede.

Verujemo pa v Boga in ne v vero.

Radi se imamo pa res lahko, z vero ali pa brez nje.

Pa še ena resnica; smo lahko srečni da Kitajci niso kristjani, ker bi to pomenilo, da bi jih namesto dosedanje miljarde pa nekaj bilo toliko, kolikor bi jih Bog dal, to pa ne bi bilo fajn ali pač.:)

lp

Jih je pa zato toliko, kolikor jih je Buda dal, dokler ni prišel komunizem in prepovedal 2. otroka…Bi te rada videla v vlogi mame, ki ji sistem predpiše enega otroka, jo po prvem porodu enostavno brez vprašanja v imenu državnega dobrega sterilizira, ji odvzame vsakršno možnost odločanja….a je to tud fajn?!

Pa še to, kondom seveda ni 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zadeva, vendar je znatno zmanjšala prenos virusa HIV. Lažje je doseči to, da se rizične skupine zaščitijo, kot pa jih prisiliti v vzdržnot pri sexu, to je misija nemogoče. In v državah kot so Filipini in podobno vlada katoliški red . V tej državi je tudi obupno visoko število splavov, ker so le ti prepovedani, izvajajo se tudi po 20 tednu nosečnosti in še več. K branju in k spremljanju ” verskih” problematik me pa sili ravno nerazumevanje in nesprejemanje stališč krščanske vere in ja so tudi neresnice, vendar na obeh straneh.
Misionarji hodijo spreobračat ljudi v Afriki, že kakšnih 400 let oz. od zasužnjevanja dalje. Kaj so peli sužnji, pregnani v Ameriko? Duhovne pesmi, Ave marijo, Amazing Grace…..,kako če pa so Pogani.
Pa še to, ali veš kaj uporabljajo najstnice v Filipinih za kontracepcijo: zobno pasto.

lp