Prosim pomoč-krstna botra
Prebrala sem le nekaj odgovorov, pa bi rada le odgovorila anastasiji: jaz sem kot botra kupila zlato verižico (lahko kupiš manjši križec ali znamenje rojstva ali pa kaj luštnega za obesek). Kupila sem tudi Sveto pismo za otroke. Če imaš v mislih zlatnino, pa lahko kupiš tudi kakšen zlatnik ali pa (v trgovini na resljevi v ljubljani) prodajajo luštne angelčke, lahko lesene za na steno ali kaj takega. Jaz bi kar vprašala, če vzameš malega s seboj, če bo mogoče tam še kakšen drug otrok.
Verovanje je osebna zadeva in se nima kdo v to kaj vtikati. Tako kot se ne sme vernik vtikati v nekoga, ki za njegove pojme ni vernik oz. je heretik. Npr. muslimani so za kristjane heretiki in obratno.
Prav tako se mi zdi nesmisel, da obstajajo nekakšni dokumenti, ki “potrjujejo” predanost človeka neki religiji. Ampak to je samo moje mnenje in zato res še nikomur nisem ničesar očital.
Menima, da Skrbna nima prav, ker je nima kaj brigati, kdo je čigav boter oz. kdo me uči plavanja. Jaz si lahko izberem za učitelja plavanja tudi gorskega pastirja iz Kašmirja, ki morja še videl ni.
Oprosti, Muslimani za kristjane niso nobeni heretiki, herezije je bil obtožen Luther, ki je spremenil krščanstvo in ustanovil v okviru krščanstvo novo vero. Pa ga danes nihč eveč nima za heretika. Musliman, budist, braman ali katerikoli drug vernik pa nikakor ni heretik, pač pa drugače verujoči. Že vsaj 50 let se vsa velika verstva sveta trudijo iskat točke, ki so jim skupne in ne tistih, ki jih ločujejo. Temu gibanju se reče ekumenizem. Kako kak musliman gleda na kristjane ne vem, vem pa, da so v naši cerkvi za istim oltarjem sedeli muslimanski, adventistični, pravoslavni in katoliški duhovnik, v cerkvi pa smo bili zbrani verniki vseh teh verstev. Vsak od njih je vodil eno molitev in drug od drugega smo se učili.
Verovanje je zelo osebna zadeva, ni pa zasebna. Nihče nima pravice nikomur vsiljevati svojega prepričanja, ne krščanskega, ne muslimanskega, ne ateističnega, še najmanj na silo. Če pa nekdo želi od neke verske skupnosti, katerekoli, nek obred, se mora pač sprijazniti s tem, da je za izvršitev le-tega potrebno to in to. Nihče nikogar ne sili, naj da otroka krstiti ali da naj bo boter, če pa nekdo to želi, mora pač izpolniti nek pogoj. Se strinjam, da samo papir ni nobeno jamstvo, pa saj tudi diplome in spričevala niso, pa brez njih vseeno nikamor ne prideš.
Mene čisto nič ne briga, kakšnega botra ima kdo in še manj kdo te ali pa te ne uči plavanja, pojasnila sem le, kaj je bistvo krsta in botrstva in zakaj Cerkev zahteva, da boter izpolnjuje določene zahteve.
O najstnicah, seksu in zobni pasti – verjetno Cerkev vzgaja otroke k zgodnji najstniški spolnosti? Seveda je lažje na šole (tudi osnovne) obesiti kondomate, si umiti roke in reči vse sem naredil, kot pa otrokom razložiti, kaj je spolnost, kaj nosi s sabo itd, itd. Poenostaviš: natakni gumico in je. Vzgoja je bistveno zahtevnejši problem.
Pregnani sužnji v Ameriko? Ne pregnani, načrtno “uvoženi”. Iz Afrike niso sužnjev nikoli preganjali, ker jih tam niso poznali, suženjstvo je ameriška iznajdba. Mnogim je bila vera edina uteha in duhovnik edini zaveznik.
Ne da se mi več. Zgodovina ne obsega 300 strani poljudnega branja, ampak veliko več. Komur se da, naj prebere še kaj, razen dnevnega časopisja in leposlovnih romanov, pa mu bo morda kaj več jasno. Zgodovina namreč ni črno bela, ne cerkvena in ne človeška in dodeljevanje krivde je malo bolj komplicirano od prve strani Dela in am-pam izštevanke. Tudi zgodovina in sedanjost krščanstva je močno pisana, nikomur se ni treba zanj odločiti in odločata, če pa se, naredite to pošteno.
Bodi hladen ali vroč – če si mlačen te izpljunem. Lahko noč!
Skr bna! Večina žal ni razumela tvojega prvega sporočila… Tukaj se vidi zaplankanost nekaterih, ki ne vidijo dlje od svojega nosu.
Boter brez zakramentov, ta je pa dobra! :)))
Konec koncev, tudi vozniški izpit potrebuješ, če želiš voziti avto. (čeprav marsikateri voznik brez izpita bolji obvlada avto, kot tisti z izpitom v žepu).
Skrbna zapisal:
Verovanje je zelo osebna zadeva, ni pa zasebna. Nihče nima pravice nikomur vsiljevati svojega prepričanja, ne krščanskega, ne muslimanskega, ne ateističnega, še najmanj na silo. Če pa nekdo želi od neke verske skupnosti, katerekoli, nek obred, se mora pač sprijazniti s tem, da je za izvršitev le-tega potrebno to in to. Nihče nikogar ne sili, naj da otroka krstiti ali da naj bo boter, če pa nekdo to želi, mora pač izpolniti nek pogoj. Se strinjam, da samo papir ni nobeno jamstvo, pa saj tudi diplome in spričevala niso, pa brez njih vseeno nikamor ne prideš.
In kaj ti počneš?!?!?!?!
Dobesedno VSILJUJEŠ svoje mnenje.
En citat, samo zate, skrbna. Definicija :
Heresy, according to the Oxford English Dictionary, is a “theological or religious opinion or doctrine maintained in opposition, or held to be contrary, to the ‘catholic’ or orthodox doctrine of the Christian Church, or, by extension, to that of any church, creed, or religious system, considered as orthodox. By extension, [heresy is an] opinion or doctrine in philosophy, politics, science, art, etc., at variance with those generally accepted as authoritative.”
Upam, da si znaš prevesti. Heretik ni tisti, ki nekaj zakrivi ali počne zločine, temveč tisti (s stališča določene religije), ki ni pripadnik oz. se ne strinja z neko religijo. Torej krivoverec. To je vse. Ni potrebno, da povzroča razkole v cerkvi, ali kaj podobnega.
Me prav zanima, kaj se tebi zdi, da heretik pomeni …
In tudi drugi smo se precej ukvarjali z zgodovino, pa to ne samo poljudno :->
Bravo Skr bna! Bolj se ne bi mogla strinjati z vsem kar si napisala kot se.
Someone če lepo počasi prebereš vse boš videl(a) da Skr ban nikomur ne vsiljuje svojega mnenja pač pa je napisla kaj sploh je bistvo krsta in zakaj naj bi nekdo nekaj moral izpolniti. Vse od Skr bne je zapisano ZELO NEVSILJIVO.
LP A.
Seveda tko je in nič drugače…krstni boter v naši slovenski cerkvi naj bi imel zakramente vere v kateri naj bi bil boter… ne pa kakšne druge vere ali pa naj da bi bil boter nevernik brez zakramentov…
To je tako, kakor bi želel delati v banki na mestu poslovodje…moraš izpolnjevati določene pogoje (vsaj na papirju), o ustrezni izobrazbi, ne moreš ba biti poslovodjav banki s strojno fakulteto, a ne vidiš v tem logike????
pingvin če tega nisi sposoben dojeti, pol bodi raje tiho in ne piši neumnosti!
Kaj naj ne bi bila vera nekaj kar prihaja iz same duše človeka, nekaj izjemno čustvenega. Vse to pa mislim, da nima nobene veze z birokracijo oziroma papirji, ki jih rabiš za vožnjo ter diplomami…To dandanes potrebujemo, zaradi funkcioniranja samega državnega demokratičnega sistema.
Po drugi strani pa mi je enkrat nekdo nekaj lepo navrgel na temo glede vere. Odlična stvar za manipuliranje z ljudmi. Po rojstvu Jezusa je pač prišel nov političen sistem, ki je moralno na dušo pihal ljudem, da pa je zatiranje v imenu boga boljše in manj boleče.
Ne vem. Včasih sem tudi že zmedena ob vseh teh neumnostih, ki jih tudi zadnje čase cerkev greši in več ne vem, kako nam naj bodo vzor.
Botri so nekoč dejansko nosili več pomena kot ga dandanes. To so starši nekega otroka pred Bogom. in kot taki so nekoč skrbeli za otroke, če je bilo treba, jih šolali, ne le duhovno vodili. Bili so starši, ki so poskrbeli za otroka tako ali drugače.
Biti boter dandanes pa je nekaj, vsaj meni se pogosto zdi, tako mimogrede, neka čast, ki te doleti, vendar se vanjo ne poglabljamo. Strinjam se s Skrbno (pa sem ateist, da me ne boste ošvrknili s čemerkoli), da bi morali biti botri tisti, ki so pač pred bogom, pred katerim jemljejo nase “starševstvo” za nekega otroka, znani in poznajo skrivnosti vere, v kateri prevzemajo to skrb za otrokovo dušo nase. Brez zakramentov je to težko. Ni pa nemogoče, ne trdim. Sama sem gotovo ena tistih, ki bere sveto pismo, ne zaradi vere (ker nisem krščena in sem pol luteranka po starih starših) kot inštitucije, pač pa zaradi naukov, ki so v njem. Prav tako berem svete knjige drugih ver. To so knjige globokih skrivnosti in modrosti.
Kaj smo od naše botrice dobili mi?
Zlat križec, ki v škatlici čaka na svojega nosilca (ga vsake toliko pogleda, poboža in ga pospravi), nekaj gotovine na računu, odprtem zanj in čestitko za god. Obenem pa še veliko ljubezni in naklonjenosti. Naša Botrica je tudi sicer družinska prijateljica in poslušati njo je kot poslušati glasbo. Zelo bogati vse nas.
Zakaj sem dala otroka krstiti, čeprav ne verujem? Verujem, vendar ne v inštitucijo, verjamem pa v neskočno silo (ki ni tako nečimrna, da bi se kregala z nami, ljudmi, kako ji je ime), ki poganja in nas napaja. Pa tudi varuje. Z ljudmi, ki so okoli nas in se nam včasih zdijo, da so angeli. Ter nas potiska v skušnjavo – z ljudmi, za katere se nam zazdi, da niso prav nič angelski, kvečjemu kaj drugega. In samim seboj, ki smo včasih to ali ono. Pomembno je le, kakšni smo na koncu.
T.
ne bom komentirala krsta in krščanskih zadev .. ker sem to enkrat nekje že izpisala .. pa tudi nekak se strinjam s tabo glede tega .. čeprav nimam nič proti tistim ki otroke krstijo ‘zarad lepšega’ … če jim paše …
moti me pa tvoje pisanje o zadevah … kjer nisi ‘doma’ … in bi rada mal dopisala … da tisti, ki pač ne vejo … ne bodo res mislili da so Kitajci budisti … in da imajo v afriki vsivprek možnost biti z enim samim partnerjem za celo življenje … in da so pač azijska velemesta polna mladoletnih prostitutk … ker pač zahodnjaki tja hodijo spuščat svoje ‘odvečne plavalce’ ..
Kitajska je velika država … tam so vsesorta vere … tudi kristjani … pa tudi muslimani in budisti (Tibet)… največ pa je Konfucionistov … kar seveda ni vera … je pa življenski nauk (kot budizem) ..
Afrika bo še dolgo stoletja (če ne tisočletja) za zahodnim svetom (to je seveda dvoumna trditev … a so res za nami al so pred nami??)… tam pač nima vsaka družina TV in interneta, da bi se lahko sproti izobraževali kaj dogaja v svetu … tam so borbe za golo preživetje prevelike … mi tukaj v ‘urejeni’ državici pod alpami ne bomo nikdar razumeli … kako je življenje tam doli .. mislim da zvestoba enemu samemu partnerju ne more rešit problema … dol je cel kup vojn … množičnih posilstev (v imenu vere) … rojenih okuženih otrok … in krog je sklenjen.
veš … ni vse tko izi kot ti pišeš … sicer ti moram priznat da ti gre retorika (in jasno tudi pisanje) … dobro od rok … ampak svet ni črnobel … je barven … sej veš … 100 ljudi 100 čudi … sploh pa … kje piše da je svet v katerem živimo danes civiliziran svet ? … kje piše da so bila stara plemena / ljudstva divjaki ?
rimljani so poznali kanalizacije, talno gretje, tekočo vodo.. njihov čut za estetiko je nekje daleč nad svetom, kateremu je v veliki meri vladala katoliška cerkev … srednjeveško evropo … kjer so se ljudje kopali v svoji lastni svinjariji …
ma bi lahko še pa še pisala pa se mi zdi brez pomena … svet se ni rodil z rojstvom krščanstva … vsako obdobje je imelo svoje pozitivne in negativne plati …
vi, ki ste globoko verni imate mogoče res srečo … imate nekaj .. kamor se lahko v hudih trenutkih zatečete … imate nekoga, ki vam odpusti vse grehe in nekoga … kateremu lahko izročite v varstvo svoje najdražje …
anastasia … naredi po svoji vesti … sigurno si dober človek če te je prijateljica izbrala za botro … samo vi veste koliko vam krst in cela vera dejansko pomeni … to je pa najvažnejše.
B.
barbara*, ne najdem stavka, s katerim se ne bi strinjala. Hvala, ker si dopisala vse tisto, kar je meni ušlo.
O civilizaciji se tudi jaz mnogokrat sprašujem, kdo je za kom, plemena po afriških pogorjih za nami ali mi za njimi? Težko rečem, tehnološko ni dileme, si pa upam trdit, da živijo veliko lepše življenje kot mi, ker poznajo nekaj, na kar mi pozabljamo – solidarnost in zadovoljstvo. Katere vere so, če sploh so katere, nima ob tem nobene vloge.
Rimljani so meni en večni izziv. Nikoli se jih ne naveličam “študirat” in vsakič posebej mi pade čeljust tja do kolen. Na eni strani tako visoka kultura, literatura, pravo, akvadukti, kanalizacija itd, na drugi strani pa taka krvoločnost, nizkotnost, neusmiljenost. Ne, niso Američani izumili suženjstva, pravzaprav so ga Egipčani, Rimljani pa so ga s pridom uporabljali (pa Američani seveda tudi). S “civiliziranjem” sem ciljala na medčloveške odnose, na odnos do šibkih, vdov, sirot – ta skupina ljudi je bila v Rimu brezpravna. Recimo, da danes ni (čeprav se vprašaš…)
Ljudstva kot Germani, Sasi, Vikingi, Huni so vsaj v literaturi, ki je prišla do mene, vedno opisani kot strašno krvoločni narodi, ki so pobijali vse, brez razlike, ženske praviloma najprej posilili, nato šele pobili, v družbi pa so nekaj veljali samo bojevniki brez porazov. Vsi ostali niso imeli nikakršnih pravic. Za moj okus je to divjaško obnašanje.
Ne, svet se ni rodil z rojstvom krščanstva. Včasih se človek vprašaš, če se je rodil vsaj kaj boljši svet, glede na lepoto tega nauka in te vere, pa si ne upam 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} trdit, da res. Na žalost! Zgroziš se -vsaj jaz se- ob vseh stranpoteh, ki jih je Cerkev ubirala v preteklosti, ob vseh umazanijah in neumnostih, ki ji jih je uspelo narediti, tudi ob vseh zločinih in pobitih “v imenu boga”- že mogoče, samo katerega? Samo v glavnih potezah poznam druge vere, premalo, da bi lahko rekla, da katero res poznam, ampak v nobeni nisem zasledila, da bi bog, pa naj mu bo ime Jezus, Alah, Buda, Šiva, kakorkoli, pozival k ubijanju. Morda posredno Jahve – bog Judov? O tem bi se dalo razpravljati. Še najmanj pa krščanski Bog. “Kaj je največja zapoved? Ljubi Gospoda svojega Boga z vso dušo in vsem srcem. Druga je tej enaka. Ljubi svojega bližnjega kot sam sebe. Kar želiš, da bi drugi tebi storili, stori ti njim. ” Temelj in bistvo. Če bi ga tisti, ki so na čelu Cerkve, vedno nosili v sebi ter ga izvrševali in če bi mu zvesto sledili tisti, ki se imamo za kristjane, potem bi lahko brez pomislekov rekli, da je krščanstvo naredilo svet boljši. Daleč od tega, da bi bil svet črnobel, da bi bilo vse preprosto. Žal. Ampak meni se vseeno še vedno zdi vredno slediti temu nauku in drugim, ki jih je učil Jezus Kristus, pa ne samo učil, tudi živel. Boljših mi do sedaj ni uspelo najt.
Zdaj pa naj bo res dovolj. Vendar je tvoj prispevek tako na mestu, da sem ti morala odgovorit. Tokrat res zadnjič. Res hvala za dopolnitev in osvetlitev z druge plati.
Skrbna in Barbara, dobro, zelo dobro napisano.
Se popolnoma strinjam.
Krst res naj ne bi bil folklora, pač pa zaveza. Če nisi veren (krščansko), si lahko doma, ali pa v družbi podobno mislečih, svečano obljubiš, da boš otroka vzgojil v poštenega človeka in narediš piknik. Če pa si veren in te cerkev vidi več kot enkrat na leto, potem verjetno itak ni dileme, je zgolj tehten razmislek o tem, kdo bo TISTI pravi “pomočnik” – boter pri vzgoji tvojega otroka.
Pravzaprav se mi pa zdi precej nesmiselno vso zgodovino zraven mešat (je vseeno na moč poučno branje), ker sploh ne razumem, kako lahko nekateri tako po levi in desni obidete glavno vprašanje na temo krsta in to nekomu, ki ni bil še pri nobenem krstu (razen svojem), pri čemer izražam do avtorice izvirnega posta globoko spoštovanje. Upam, da bo iz te klobase potegnila pozitivne plati in začela razmišljati o tem, kaj krst sploh je.