Takole je bilo:

Mokro perilo sem obešala na obešalnik v sobi, kjer je PC, na katerem je delal on. Ker je stanovanje mansardno je ena stena malce povešena in se moraš skloniti, da se ne butneš v glavo. No jaz se pri enem štumfu nisem sklonila in sem se butnila v glavo. Na moj “av” se je začel režat kot utrgan. Hotela sem ga z mokrim štumfom po glavi (kao hec, zakaj se smeješ mojim bolečinam), nakar se obrne proti meni in štumf mu oplazi oči. Takoj, ko se to zgodi, se mu začnem opravičevati, da nisem hotela in ga hočem cmokniti, pa mi zabrusi “pejt v piz..”. Halo??? No, tukaj pa se zadeva začne resniti. Rečem mu, da takole pa z mano ne bo govoril, ker nisva krav pasla skupaj in da če besede ne vzame nazaj, da se ne bom več pritaknila njegovih cunj. In seveda beseda je dala besedo in reče, “bodo pa vsaj enkrat oprane”.

Voda zavre. In si rečem OK. No, to se je zgodilo pred 10 dnevi. Njegove cunje zasedajo ves prostor za umazano perilo in danes zjutraj že ni imel svežih štumfov.

Oba sva trmasta. Sama sem mnenja, da se partnerji takole ne bi smeli pošiljati v vsi vemo kam (še posebno, če so v družini že otroci)… in bi se morali spoštovati na nivoju (tako osebno, kot tudi delavno – vse njegove cunje so bile vedno oprane dobro) , on pa je tudi mnenja, da se nima za kaj opravičiti. Oba sva trmasta, vendar pa se tole ne bo dobro izteklo.

Bi mi podali mnenje na tole? Ali se tudi pri vas, kadar prideta v nesporazum pošiljata v grde kraje?

Hvala vam in lep dan!

Hm … pri nas sem bila jaz taka, ko sem rada nekam pošiljala … :))) … in ni bilo lepo … :((( Vedno mi je bilo žal za irečene besede, ki jih še zdaleč nisem mislila.

Sicer pa … draga Sabrina … a se ti ne zdi vse skupaj rahlo smešno – vzrok!! Zaradi enega mokrega štunfa. Ja … sej vem … midva sva se tudi marsikdaj primla zaradi še bolj banalnih stvari, sam potem je treba zadevo rešit, ne pa pustit, da te razjeda še deset dni ali več. Jaz vem, da ne zdržim tistega napetega ozračja več kot kako urco ali dve .. potem morava razrešit … tako ali drugače. Včasih sva se skričala eden na drugega … :))) … sedaj sva pa postala bolj civilizirana in se raje pomeniva bolj v miru. ;)))

Usedita se dol in se pomenita. Ne rabita nobenega opravičevanja. Pač … on se je mal hitro razjezil, pa mu je verjetno bolj kot drugo ušlo … ti si tudi hitro odreagirala nazaj napadalno in potem … ma ja … sej vsi vemo kako se hitro zapletejo take stvari. Povejta si svoje v miru – povej mu, da ti ni všeč, da ti govori take besede (naj izrazi raje svoje nezadovoljstvo z drugimi nežaljivimi besedami) in bosta videla, da bo še v redu.

:))))) Želim vama čimprejšnje pobotanje. :))) To je ta najlepši del. ;)))

Cel cirkus sta naredila iz banalne stvari,če mene vprašaš.
Ti si ga po nesreči,njemu je ušlo……zdaj pa stvari že nevarno zaostrujeta.

Meni se zdi takšna reakcija otročja.Ampak to je seveda samo moje mnenje!

Po moje pa je že prej kaj vrelo in so bile štunfe samo kaplja čez rob. Zdaj pa bi bil čas, da zavrtita film nazaj in se pogovorita, pa tudi če bo padla še kakšna “*****…pa še kaj drugega”, mogoče pa je potrebno to počistit na grd način, da bo potem lepo. Pri nas je pa preveč vse na lepo pa tudi ni fajn veš, pa kar ne morem po mizi udarit, ne vem zakaj.

Lep dan, kokr se da!

Se ti ne zdi, da sta malce otročja?

Mogoče ne bi bilo slabo, da bi se malce odkrito pogovorila. Verjetno sploh ni bilo mišljeno tako grdo kot si vzela, res pa je, da bi se ti moral opravičit, sicer pa se bosta čez nekaj let temu veselo smejala.

“Še veš kako je bilo, ko ti nisem prala…”

Ne bom rekla, da svojega dragega nisem nikoli nikamor poslala. Ja, je grdo. In sem to fazo definitivno prerasla. Za moje pojme ni primerno nikogar pošiljati v take kraje, pa ni važno, ali so v družini otroci ali ne.
Po mojem mnenju sta se oba rahlo spozabila 8žal se zgodi) in zdaj oba otročje kuhata zamero.

naj tvoja krokodilja usta ne pohrustajo tvojo kolibri zadnjico … ali tako nekako. skratka, ko si z nekom v partnerstvu to še ne pomeni, da si lahko privoščiš nespoštljivega odnosa in žaljenja. Do tvojih najdrajžjih bi se moral obnašati najlepše, ne pa naslabš, čeprav je res, da si prenekateri doma dovoli pokazati pravi obraz, ki ga javnost nikoli ne vidi

kakor se obnašata,sta otročja. Se ti ne zdi, da sta prevelika (in to oba) za take izpade?

Jaz te pa čisto razumem. Poanta ni v mokri nogavici ampak tisto kar je sledilo. Moram priznati, da sva tudi midva imela podobne konflikte bolj na začetku najinega zakona in da sem se trmala vendar ne več kot par dni, ker ne zdržim (sem velika čveka). Kmalu pa sem ugotovila, da v takih primerih še najbolj trpim jaz, da mož tako ali tako ne dojame poante oziroma med tem časom že pozabi zakaj se trmam, tako da sem prenehala s tem. Če pride kdaj do nesoglasja na mestu razčistiva.
Vsi pa si želimo nekega spoštovanja to pa drži, vendar ga ne boš dosegla na tak način….

Poskusita se pogovorit, ker je res trapasto se prepirat okrog enega štumfa. Če pa v resnici ni šlo za tisti štumf, ampak so bile stvari glovlje, je pogovor nujen.

otročja,ne,v vsakem partnerskem razmerju pride do takšnih in drugačnih trenj,ki se pričnejo na na najbloj “banalen” način in se lahko končajo tako ali drugače.Kar se nekomu zdi brezveze lahko drugemu dvigne pritisk in bo odreagiral čisto drugače.
Najbolje je kot so predlagale že predhodnice da se vsedeta in v miru pogovorita,morda je bila ta mokra nogavička pika na i nečesa ali pa je samo padla na moža v nepravem trenutku(napad tečnobe)
Pa prijeten dan vsem

V prepiru med zakoncema ni najbolj pomembno, kdo je imel prav, ampak KAJ je prav za zakon. Torej, vajino pričkanje ni dobro delo vajinemu odnosu, zato ga morata urediti. To je bolj pomembno od vajimih osebnih zamer.
Kdo bo začel prvi, ni pomembno ( običajno pametnejši, ne?). Tudi ni nujno, da je to smrtno resen pogovor. Jaz bi ga na primer med smehom vprašala, če si je že kupil nove zokne, ali bo kar stare obrnil.
Kar mimogrede se bosta pobotala,boš videla. Ko pa bosta spet v redu, pa mu enkrat v primernem trenutku povej, da te je ‘dajanje imen’ zelo prizadelo in da si vajinega življenja nisi predstavljala na tak način.

Pravijo da pametnejši odneha, zato v naši hiši v takih primerih skoraj vedno naredim prvi korak. Saj sem ja pametnješa:)
LP A.

Ja, OK, če sta oba trmasta, ampak 10 dni se grdo gledati zaradi enega štumfa je pa mal preveč, no. :)))

Priznam, in na to nikakor nisem ponosna, da tudi meni včasih iz ust zleti kakšna grda beseda v stilu “j*** se” ali kaj takega. In ko se skregava, se mogoče kakšne pol ure grdo gledava, potem se pa jeza razkadi in sva spet prijatelja. (joj, kot bi bila v osnovni šoli:)))

Jaz sem tudi že rekla, da mu ne bom več kuhala, pa prala, pa nikamor več šla z njim na obisk, pa kaj vem kaj še vse. Pa sem to rekla bolj v jezi in svojih namer nisem uresničila.

A se ti ne zdi, da je bilo teh 10 dni dovolj vzgojnih?

Bolj bogi tale dedec, če si niti ne opere svojih stvari. A sedaj pa umazan okrog hodi ? Jaz bi na tvojem mestu počakal še kakih 30 dni, da bi se naučil vsaj prati in likati 🙂

To me spominja na mojega očeta (fuj in fej), ki je bil užaljen, če mu ni moja mama postavila kosilo ali večerjo na mizo točno tisto minuto, ko je prišel domov.

Jaz takih ljudi enostavno ne zastopm.

Jaz ti pameti ne bom solila, bosta že sama rtešila zadevo. Sem se pa ob tvojem postu spomnila na eno mojo prijateljico, katero je njen mož tudi poslal v p****.

In potem sem jaz aprišla na obisk popoldan in me mož pride pozdravit. Se nekaj časa pogovarjava, čisto normalno. Potem pa on njej nekaj reče, nevem kaj točno, ampak nekaj v smislu kako si… In mu ona reče: Še nevem čisto dobro, sem komaj iz p**** prilezla in se začne smejat. Jaz nisem vedela zakaj gre, ampak onadva sta se tok smejala, da sem se začela še jaz.

Mogoče ti bo kaj pomagalo, malo heca v takih stvareh ne škodi, vsekakor pa v večini primerov pomaga.

Moj mož mi vedno pravi: Kaj se zdaj držiš? A se boš zaradi tega ločila ali pa odselila? Ker če se ne boš ne eno ne drugo, se ti tudi držat ne splača.

Čim hitreje se pobotajta…
Janka

Jaz bi vse skupaj malo obrnila na hec in šla popoldne do njega, pa ga vprašala, če ga naučim prat cunje za naslednjič, ko me bo spet poslal nekam.

Se mi pa tako dolgo kujanje zdi malo tu mač. Tudi midva se kdaj kam pošljeva, pa to ni mišljeno dobesedno, ampak je izrečeno v jezi, ko blekneš brez razmisleka. Obema je žal še preden je stavka konec, nekega blaznega opravičevanja pa ni.

jaz pa pašem med tiste, ki se počutijo, kot da bi jim v drobovje zarezal, ob takih besedah.
Zato si moj mož niti pod razno ne privošči takšnega izrazoslovja – iz različnih razlogov:
– ker ve, kako bi me prizadel
– ker ve, da ne bi poceni odnesel
– ker sem mu ob priliki, ko je nekaj veliko manj grdega izrekel v jezi, zelo trdo povedala, da z menoj na takšen način pa ne bo govoril. In bila sem ledena, ker sem bila jezna kot hudič. Tako ne dovolim. Pika.
Torej – v principu sem na tvoji strani. Njegovo reagiranje je bilo čisto neumesno.
Vprašati se moraš, kako je drugače. Ali ima sicer take besede pogosto na jeziku tudi v komunikaciji z drugimi. Kako težo ima tole.
Jaz bi tudi rekla, da je mogoče kaj zadaj. Nekomu, ki ga imaš rad, ga ceniš ne eksplodiraš za tako malo zadevo. A je to sploh “zadeva”?

Če sta zakonca, se spoštujeta, se imata rada ne glede na razmere in če sta prava zaupnika in prijatelja drug drugemu, potem takšne besede v vajinem domu nimajo kaj iskati!
Dopuščam možnost, da je imel slab dan, da ga je bolela glava ali je pač bil tečen in reagiral prehitro in preveč impulzivno, ampak temu mora slediti opravičilo in pobotanje. Pa še tole žaljenje glede opranih cunj?! Vseskupaj je ušlo z vajeti.
Predlagam, da ga vprašaš, če se bo še dolgo mulil in poskusiš zadevo čimprej rešiti. Bodi bolj zrela in manj trmasta kot on in naredi prvi korak. Povej mu, da so te njegove besede prizadele in da si ne dovoliš več takšnega obnašanja!
Vso srečo in imejta se rada, življenje je prelepo in prekratko za spore!

Le pogumno naprej! Saj veš…sreča je na strani pogumnih!

tole je pa pomota!

imata srečo da sploh ne vesta kaj je PRAVI SPOR!!!! če se ubadata s takimi “problemi” je še kar v redu. kaj bi jaz dala včasih za kakšen moker štumf-če se razumemo!

A veš, da tole vprašanje ni tako preprosto.

Kot prvo, mislim, da teh 10 dni ni rezultat tistega mokrega štumfa, ampak nečesa bolj konkretnega. Vidva najbrž že vesta. Če ne, je stvar toliko bolj pereča.

Če nadaljujem. Izraz “pejd u p***” sam kaže, da je med vama nekaj strašno čudnega. Pa ne boš rekla, da ti je to spustil prvič? Kako pa si odreagirala pred tem? Pa če je že bilo prvič, zakaj se je začel obnašati tako? Se mu zdi komunikacija na tem nivoju primerna za življenjska sopotnika? Ne vem no. Kako je pa obrazložil svoje izpade? To, da nista krav skupaj pasla, tukaj nima nobene veze. Takih izpadov si kratko malo ne bi smel privoščiti.

Kar pa se pranja perila tiče. Po njegovem obnašanju sodeč, si to naredila absolutno prepozno. Pa še nasvet. Če ti njegovo perilo zaseda preveč prostora, ga preloži v vrečo (za smeti, recimo – samo te so dovolj velike), pa še zapreš jo lahko, da ne bo smrdelo iz nje.

Pa še odgovor na tvoje zadnje vprašanje. Nikoli se nikamor ne pošiljava. Sicer pa mož presneto dobro ve, da je najhujša stvar, ki mi jo lahko reče ta, da sem taka, kot moja mama. To je nekoč tudi poskusil – pa mu je bilo odkrito žal. Ja, oprani štumfi in gate hitro poidejo, sploh, če ne opaziš, da se tvoje perilo ne zrine samo v pralni stroj, se ne obesi in ne pospravi v omaro.

Kako se bo tole izteklo, ti ne vem prerokovati. Vem samo to, da si že sedaj prepozna z reakcijo. Očitno si se z njegovim obnašanjem predolgo strinjala. Saj veš, navada je pa ponavadi železna srajca. Popustiti? Ja, kar daj, če želiš, da se bo do tebe še naprej tako obnašal.

LPM

take zadeve so ponavadi hujše in hujše, čim dlje trajajo. babica mi je večkrat rekla (v tistih časih sicer še nisem tega razumela, sem si pa hvalabogu vseeno zapomnila), da je treba tišino čimprej presekat, na tak ali drugačen način. ne glede kdo ima prav, kdo je kriv in kaj ni bilo fer. stavki, kot so “joj, poglej tole na TV” ali pa “a boš ti tud mal čokolade” ali pa karkoli, presekajo tišino. včasih je takih stavkov potrebno ene par, da se druga stran zmehča, ampak verjemi, da se splača malo potrudit. ker deset dni, to je lahko že precej resno. tudi tiste besede, ki jih od partnerja res ne pričakuješ in želiš, se dajo laže predebatirat po dveh urah trme kot po tolikšnem času, ko se čustva samo bohotijo in razbohotijo. žal negativna čustva…

Hvala vam za mnenje. Včeraj dopoldne sem dobila SMS:

“Ljubica moja, zelo mi je žal in prosim te, oprosti mi. Saj veš, da nisem mislil tako kot sem rekel. Imam te mucho-mucho rad (pa ne zaradi neopranih gat). CMOK!”

Oprostila sem mu, tudi jaz sem se mu opravičila zaradi štumfa in zapečatila sva nesporazum z enim tako dobrim mmmmmm

Lepo se imejte še naprej!

Lepo, tako je treba!

Zdaj pa hitro štunfe prat. :-))))