prosim za resne odgovore – uspeh v šoli
Na začetku naj povem, da nimam otrok niti v osnovni niti v srednji, samo poslušam svoje sodelavke kako nekatere imajo težave z otroci druge ne,itd.
Letos zopet gledam stanje vpisa v srednje šole, prosim za pametno razlago zakaj je toliko veliko super odličnih otrok ravno skoncentrirano v Ljubljani, (ne mi reči, da je tam večja gostota, ker je tudi res), na podeželju pa toliko manj odličnih.
Vpis na bežigrajsko: 118 otrok s samimi peticami, mislim ali smo Slovenci tako pametni ali je le napihnjenost ocen (po domače šenkanje) in kaj sledi po prvem letniku? Nikjer nisem zasledila kakšno je stanje na gimnazijah po prvem letniku ali so npr. na gim.Bežigrad še vedno tako dobri ali se nadaljujejo šenkanje ocen naprej, da se ohrani “kao najboljša v Slov.”
Ne vem na naši gimnaziji, sem iz manjšega kraja, se vsi vpišejo brez omejiteve, pa tudi popravnih je brez omejitve.
Ja, o bežigrajski je treba povedat še to, da se teste ponavlja, dokler vsi ne dobijo 4 ali 5. Ker kao iščejo znanje in ne neznanja. S tem se načeloma strinjam, samo glede vpisa na fax pa ni fer do vseh ostalih!!![/quote]
Čudno, ko pa je po tvoje tako neznanje na Bežigrajski gimnaziji, kako si pa potem razlagaš maturitetne uspehe?
Ja, o bežigrajski je treba povedat še to, da se teste ponavlja, dokler vsi ne dobijo 4 ali 5. Ker kao iščejo znanje in ne neznanja. S tem se načeloma strinjam, samo glede vpisa na fax pa ni fer do vseh ostalih!!![/quote]
Prosim, ne pretiravajte. Res obstaja možnost ponovitve testov, to že drži, ampak tudi slučajno ne tako kot navaja tale zapis zgoraj!
Hčerka končuje drugi letnik in ji morda kakšna petka zmanjka je na meji med prav dobrim in odličnim uspehom, brez trojk. Prvi letnik je z lahkoto zaključila z odličnim uspehom. Teste lahko ponavljajo in sicer pri vsakem predmetu samo 1x letno, le pri nekaterih predmetih se da dejansko ponavljati, pri čemer so pogosto te ponovljeni testi še težji kot prvi.
Gimnazija je res čudovita, profesorji so res prijazni, vsaj večina, in se res trudijo pri vsakem dijaku posebej, da iz njega izluščijo čimveč. So zahtevni, obenem pa izredno dostopni.
Ne razumem čemu ta ironija avtorice, češ, da so otroci z lahkoto odlični pa ne vem kaj še, moram reči, da ravno zaradi takih nevoščljivih in hudobnih ljudi, imam in jaz in hči težave s tem, ko rečemo, da hodi na Bežigrajsko!!! Kot bi bila kužna, takoj se ljudje obrnejo, češ…ah, elita in oh in sploh. Pa sploh ni res!!! Sem čisto obična mama in hči je preprosto pridna dijakinja, kaj je tle narobe?
In na Bežigrajsko hodijo vse sorta otroc, iz Kopra, Maribora, Celja….
Moje mnenje je glede na to, da imam hči v gimnaziji 2. letnik. Teste non stop ponavljajo in ni vrag, da se ne bi boljši učenci, torej piflarji naučili za 4 ali 5. Če so vprašani, se tudi ta ocena da popraviti.
Kontrolke so spet vedno napovedane, tako, da se lahko res vsak pripravi.
V mojih časih, torej 30 let nazaj, si bil lahko vsak dan vprašanj, nobenih napovedanih kontrolk…
Tako, da smo tudi to preživeli.
Danes pa so otroci taki revčki.
Čemu spet ironija, zakaj so zate piflarji boljši učenci? Zame so piflarji tisti, ki se nekaj naučijo napamet, ne da bi razumeli bistvo snovi. Niso vsi isti, so, žal, tudi taki, ki MORAJO biti odlični in tam se mogoče najde res kak tak, ki se snov uči napamet zaradi drugih (staršev).
In tudi ne razumem primerjavo s socialističnim ustrahovanjem, kot sem šolanje doživljala sama. Sem starejša generacija, in tudi pri nas ni bilo nikoli napovedanih testov, spraševanj, določeni profesorji so bili strah in trepet na šoli, zganjali so teror vseh sort, danes pa so otroci glede tega veliko bolj sproščeni in to se mi zdi prav.
Jaz sem prav prijetno presenečena, ko vidim kako se profesorji na naši šoli trudijo okrog otrok, kako so dostopni in prijazni.
Še same desetke na tehniški fakulteti niso kaj prida dokaz o sposobnosti. Ampak to moreš videt. Tega ne moreš ljudem tako razložit. Tudi sam ne bi verjel.
Kakorkoli že, bi bilo bolj pametno, da bi svojim nadarjenim otrokom pustili, da se razvijejo, kot recimo Jacob Barnett in ne, da jih matere silijo v “elitne gimnazije delat petice in postat zdravnik/odvetnik”.
Zlati maturanti so razpršeni po celi Sloveniji.
Na Bežigrad dejansko rine vsa Slovenija, ampak roko na srce, je res vredno otroka poslati od doma, zato da se bo šolal na kobajagi boljši gimnaziji? Vse točke na maturi dokazano lahko doseže tudi na drugi šoli in dobre ocene v gimnaziji niso zagotovilo znanja in uspeha za naprej.
Če bi bilo tako, bi na fakultetah diplomirali izključno elitisti in bi imeli v vsej državi recimo dvesto diplomirancev na univerzitetnem študiju na leto. Pa ji ni samo toliko a ne.
Najbolj si petic želijo starši, ker se lahko potem hvalijo naokoli. Njihovi otroci so največkrat zafrustrirani in pod pritiskom previsokih pričakovanj staršev. Na podeželju so starši otrok manj sfantazirani in pustijo otrokom nekoliko več svobodne volje in prostora za razmišljanje. Poleg učenja iz knjig, se naučijo še česa, kar jim bo v življenju prav prišlo.
Ja, o bežigrajski je treba povedat še to, da se teste ponavlja, dokler vsi ne dobijo 4 ali 5. Ker kao iščejo znanje in ne neznanja. S tem se načeloma strinjam, samo glede vpisa na fax pa ni fer do vseh ostalih!!![/quote]
Čudno, ko pa je po tvoje tako neznanje na Bežigrajski gimnaziji, kako si pa potem razlagaš maturitetne uspehe?[/quote]
Ne vem, kdo še sploh verjame, da je matura nek pokazatelj. Lepo vas prosim. Matura je mašinerija, kjer se proizvaja produkte – učence se dribla, da točno osvojijo, kakšen način odgovarjanja in reševanja testov prinaša točke in to je to. Noben kunšt, če imaš vsaj povprečen iq.
Zadnje, kar pa kaže, kako inteligenten in sposoben je dijak, je pa matura. Žal pa večina folka verjame v te pravljice.
In pa – hodila sem na eno od ‘brezveznih’ gimnazij, pa so bile vse naloge na maturi lažje od vseh testov, ki smo jih kdaj pisali v šoli, in imela sem odlične rezultate. Matura je en splošen pregled, njen edini izziv je ta, da zajema znanje več let in da se to piše na enkrat. Za dijake, ki načeloma tega niso vajeni, je to pač posebna preizkušnja, ni pa jasno nič proti resnim izpitom kasneje na faksu, ki vsi zajemajo več snovi kot en brezvezen test na maturi.
Iz mature se dela fama, kot da jo je tak blazen kunšt narediti z dobrimi ocenami. Vsak povprečnež jo brez problema spelje, če se mu pa še malo da nadrilat pred tem, bo pa dosegel ful dobre rezultate. In na šolah – sploh tistih, kjer se želijo postavljat z uspehom – je matura-dril itak nekaj, na čemer je fokus. Posebne vaje, dodatne ure, reševanje testnih nalog…dobesedno vojaško urjenje. In temu se reče ‘pamet’:))) Ker imajo še za bazo ambiciozne dijake ter psihični pritisk, da morajo držat nivo, ni s takim postopkom noben big deal blesteti z rezultati, o sami pameti in resničnih sposobnostih pa to pove bolj malo.
Jaz sem pa takoj za to, da se uvedejo ponovno sprejemni izpiti. Ker le tako lahko oceniš dejansko znanje ne glede na to, od kod otrok prihaja ali na katero šolo je hodil in kakšni so bili predhodni kriteriji ocenjevanja. Videno na lastne oči, kako je odličnjakinja iz periferije, prešolana v Lj. na OŠ, pristala na dvojkah in cvekih. Seveda so tudi vse sanje o izbrani srednji šoli padle v vodo, tako da…
Ne razumem. A mature pa ne pišejo vsi enake, ne glede na to, katero gimnazijo obiskujejo? Mislim, da.
Verjetno si mislila na sprejemne za srednjo šolo in teh verjetno ne bo, a so sploh kdaj bili?[/quote]
Mislim, da je iz mojega posta razvidno, da gre za sprejem v srednje šole, torej posledično za uspeh v OŠ.
Sprejemni pa so bili. Tako za srednje šole kot za na fakultete. In meni se to zdi edino prav, ker le tako lahko oceniš znanje vseh kandidatov neglede na to, iz katere šole prihajajo.
Meni je tako smešno, da ljudje povezujejo pamet z lepim uspehom v šoli. Lep uspeh v šoli je večinoma le posledica, da nekdo več časa vloži v delo. Marsikdo ima slabe ocene, ker enostavno ne vlaga časa toliko v šolo, marsikdo je pa povprečno pameten pa ima same petke, ker je vseskozi za knjigam.
Ko sem bil na fakulteti, kjer se vpisujejo tisti z najboljšim uspehom in ko so spraševali kakšne povsem praktične/logične stvari, ki nikjer ne pišejo v knjigi ampak moraš samo malo razmisliti, pa ni skoraj nihče vedel… Toliko o tej vaši pameti. Pa sem drugače tudi sam bil odličnjak. Na fakulteti pa koliko me je predmet zanimal, če zelo 10, če ne pa manj. Še Einstein ni imel najboljše ocene, ker ko sem bral biografijo je napisal da ga eni predmeti niso zanimali in je čas posvetil tistim drugim.
Enkrat smo imeli vaje in so kazali nek pripomoček, pa raje ne povem kako “neumen” je izpadel ko je neko stvar, ki jo je prvič videl vzel v roke in ni vedel kako se uporablja. Pa niti v 5 minutah ni ugotovil…
Kolikor vem, je na Škofijski vendarle več uspešnih maturantov kot. Bež., ki ni nič drugega kot eno komunistično drstišče.
Ker nas je bilo v OŠ ob zaklučku 9 (1/3) odličnih, kar je bilo za tiste čase neverjeten dosežek, jih je večina šla na Bež., jaz sem kolebal, potem pa šel na Vegovo (morda sem se zaj.?), en sošolec pa na strojno (danes dir. Porsche-a.).
Bež. je pač vstopnica za tajkune, direktorje, Škofijska pa za zdravnike.
Mi iz Vegove pa …. bolj z izvijači, spajkalniki, vrtalniki migamo …..
Vesel oče, Vegovec
firbec na 2, 09.05.2012 ob 15:24
Na začetku naj povem, da nimam otrok niti v osnovni niti v srednji, samo poslušam svoje sodelavke kako nekatere imajo težave z otroci druge ne,itd.
Letos zopet gledam stanje vpisa v srednje šole, prosim za pametno razlago zakaj je toliko veliko super odličnih otrok ravno skoncentrirano v Ljubljani, (ne mi reči, da je tam večja gostota, ker je tudi res), na podeželju pa toliko manj odličnih.
Vpis na bežigrajsko: 118 otrok s samimi peticami, mislim ali smo Slovenci tako pametni ali je le napihnjenost ocen (po domače šenkanje) in kaj sledi po prvem letniku? Nikjer nisem zasledila kakšno je stanje na gimnazijah po prvem letniku ali so npr. na gim.Bežigrad še vedno tako dobri ali se nadaljujejo šenkanje ocen naprej, da se ohrani “kao najboljša v Slov.”
Ne vem na naši gimnaziji, sem iz manjšega kraja, se vsi vpišejo brez omejiteve, pa tudi popravnih je brez omejitve.
Dijaki gredo pogosto v dijaški dom, če niso iz LJ. Zakaj jih je več v LJ kot npr. V MB pa ne vem. Pomoje ni stvar v meščanstvu, veliko se jih kar lepo vozi.
40mg furosemide furosemide 40 mg pill side effects of lasix medication how often can you take lasix