Oba z možem sva se upokojila hkrati, stara sva okrog šestdeset let in pričakovala sem, da bova prosti čas preživljala skupaj, toda kako sem se zmotila.

Moj mož odhaja v gostilno, med svoje bivše sodelavce, mene uporabi le za pranje in kuhanje.

Ker nimam družbe, sem veliko sama. Otroci hodijo po svoje, sama pa bi šla v kakšne toplice, na morje, za kar moj mož nima posluha.

Kako si pomagate drugi, če imate podobne izkušnje.

Midva komaj čakava, da vse delava skupaj.  Kuhava skupaj, pospravljava skupaj, greva v hribe za cel dan, pleševa standardne in LA plese, … Nama tudi na misel ne pride, da bi čas zapravljala vsak zase.

Takoj se vpiši v dejavnosti, ki so v tvoji bližini. Telovadba, tečaj tujih jezikov, pohodništvo… Povsod se lahko povežeš s “sošolci”. Kmalu ne boš več imela časa za moža, boš videla.

Vidva sta že dolgo časa živela drug mimo drugega. Starega konja se ne da spremenit, zato prenehaj jaukat. Ozri se okoli sebe in se včlani v dejavnosti, ki so ti dostopne.

Bolj mu boš težila, več bo med sebi enakimi.

Vedno, ko sva imela prostičas, sva šla skupaj, bodisi na dopust, izlet, vendar je bilo prostega časa malo.

Sedaj, ko mu rečem, da bi kam šla, mi odgovori, kar pojdi, pojdi.

Toda kam naj grem sama, vedno je on vse organiziral in uredil, sedaj nimam niti kakšnih znank, prijateljic, s katerimi bi šla recimo v toplice, na morje.

Sama…je to smiselno ? Otroci hodijo po svojih poteh.

Čudno, res na čudno obdobje sem naletela.

Ja, tak način skupnega življenja na stara leta sem si želela pa se je usoda poigrala z menoj.

Tudi midva imava z leti vse bolj različne interese. Ker je mož bolj zapečkar, grem kar sama ali s prijateljicami. Tudi ko greva kam skupaj, nisva ves čas skupaj. Sem čisto zadovoljna.

Težko je, težko, ko se na nekoga navežeš in pričakuješ njegovo naklonjenost, pa te ne upošteva in ne uboga.

Ne znajdeš se med pari in ne med samskimi.

Ko sta hodila še v službo sta večino prostega časa preživela skupaj? Dvomim.

Včlani se v bližnje društvo upokojencev. Vem da v našem koncu organizirajo kar veliko dejavnosti in izletov. Moja mama je lar dosti prevandrala z njimi. Hodila je tudi na ” cerkvene” izlete. Nekaj jih je bilo organiziranih v sklopu župnije, ostale pa je rezervirala preko neke agencije. Mislim da je bil Trud. Se je našla ena skupinica in so vandrali skupaj. Tudi v toplice greš brez problema sama. Vprašaš moža če bi šel, če noče rezerviraj zase in pojdi. Lahko si umislite tudi ženski vikend. S sabo povabiš hčere, snahe in greste. Otroke naj pa porihtajo moški.

Ženska ne propadaj doma, brca v rit in akcija.

ne čakaj, da te drugi osreči, osrecis se lahko le sam.

Začni živeti in delati kar te veseli in to takoj!

Verjetno bi bilo najbolje, da si tudi vi nekaj najdete, kjer boste med ljudmi.

Odprite malo podjetje, pojdite na tečaj tujih jezikov, najdite se kakšen hobi ali društvo, začnite prostovoljstvo, začnite paziti otroke po šoli….

Lahko pa tudi greste kam z turistično agencijo. Prepričan sem, da boste našli nekoga, ki ima enake želje!

Tale stavek da te #ne uboga# pa zmaga. A imaš moža ali partnerja in ne malega, retardiranega otroka?

Ženska božja, kar vidim te kako ga najedaš… Ne zna se obleč, obnašat, prav jest, bohnedaj šele kaj popit…

OMG

Tudi to so zakonski pari. Vse dni, do konca bova skupaj.

Pa magari, da če ne  znava skupaj funkcionirati in iščeva drug pri drugem napake in se zajedava.

Pri svojih letih bi že morala biti toliko samostojna, da bi bila sposobna kam iti tudi brez moža. Pa tudi, če sama. Ljudi lahko spoznaš tudi, če ne vlečeš njega s sabo. Ali pa pač uživaš sama, v stvareh, ki te veselijo, če ti družba ostalih ni ok.

v savno, v toplice … deci komaj čakajo take tvojih let da jo poservisirajo.

Jaz bi tako to uredila, vpiši se na krožke cca 3 krat tedensko ali še več, če ti odgovarja, pa s kolegico v hrib ali v toplice za 2 dni. Enkrat mu bo klinker zaćel delati, razen, če je bil že prej kronik.

Jaz sem tvojih let, zdaj zaćela hoditi v fitnes, super je, ti priporoćam!!!

Primerno in priporočljivo.

Rezerviraš, se usedeš v avto in greš. Če si v tem času bo kuhal, si bo, če ne pa ne.

Si šele zdaj ugotovila, da ima raje gostilno, kot tebe?

Jaz sem rada doma, če ne bi bila bi šla pa ob takšnem možu sama v toplici in se včlanila v različna društva, kjer bi povsod našla pravo družbo. Sem upokojena, vendar sem se že 3.mesece po upokojitvi zaposlila preko pog. upokojencev, tako sem med ljudmi pa še finančno si vsaj malo opomorem ob mizerni pokojnini. Službovala sem z delom za računalnikom in napenjanju možganov, sedaj pa sem si izbrala lažja razgibana fizična dela, kar koristi mojemu zdravju in dobremu počutju. Sem v krasnem kolektivu kjer se obojestransko spoštujemo in mi je res lepo. Ne bi zamenjala za nobena potovanja.

Ker imajo moji sorodniki možnost proizvodnega dela, sem se kar takoj priključila njihovemu delu in se pri tem razgibam, razvedrim in osmislim svoj prosti čas z relativno dobrim zaslužkom.

Saj smo vedno hodili na dopust, ampak z otroki, ko sva šla z možem, mu je bilo silno dolgčas in je iskal svojo družbo za kartanje in za balinanje.

Najboljši so poročeni …

Jaz sem sama zato, ker sem se tako odločila. Živim polno življenje, grem, kamor hočem in kadar hočem (no, finance mi določajo kam in za kako dolgo), če nimam za toplice, grem pa peš…

Ti si se pa poročila zato, da nisi in ne boš, sama. Kako neki se ti je zgodilo, da si kljub temu sama? In to še nebogljena?

ne hodi pit, ampak kelnarco porivat.

Poročila sem se zato, da ne bom sama in res je, sem vseeno sama, pa še veliko obveznosti, ki mi ne pašejo, imam z možem.

Pa toliko načrtov sem imela za življenje v dvoje v pokoju.