Lep pozdrav vsem skupaj

Navadno vas samo berem, sedaj bi pa tudi sam rad dobil vaše mnenje.

Trenutno sva z ženo v poznih tridesetih in imava in sva oba zaposlena. Skupaj imava precej iskana poklica in posledično tudi precej dobre finančne dohodke(gre za 6 mestno letno številko).  Žal imava oba tudi precej zahtevno in stresno delovno mesto.

Imava določeno premoženje(Hiša, zlato, investicije) in dovolj prihrankov, da bi lahko normalno živeli od tega denarja naslednjih 10-15 let. Vse kredite sva na srečo odplačala – zadnje desetletje sva res veliko delala.

Razmišljala sva, da bi oba vzela eno do dve leti časa in v tem času preprosto lenarila, mogoče bi tudi nekaj malega potovali – razmišljali smo o nekaj mesečnem potovanju s Kamperjem z oroci. V tem času bi se tudi posvečala hobijem in prijateljem, ki sva jih nekoliko zanemarila.

Tudi po tem obdobju, bi si oba dobila precej manj stresni službi, ki bi bile seveda tudi slabše plačane.

Ali bi vi to naredili? Oziroma, če bi vi bili otroci, ali bi raje imeli doma več časa starše, ki bi bili boljše volje. Ali pa raje dobili večjo pomoč ob osamosvojitvi?

Absolutni DA.

In kaj bo po tem enem letu? Bo kaj drugače?

Podpiram! Go for it!!

Brez pomisleka. Če vama finance omogočajo in vaju ne ogrožajo, bo to najboljša odločitev. Skupaj boste, povezali se boste, videli boste nekaj novega, otroci se bodo miselno razširili, okrepili jezike… ma ni ga lepšega. Midva z možem že leta sanjariva o čem takem. Žal nama finance to ne dopuščajo, otroci pa so zdaj tudi že tako veliki, da zadeva ne bi šla (z njimi) več čez. Morda, ko bova stara in… bogata 🙂

Nisem prepričan, kaj bi bilo čez 2 leti drugače. V idealnem scenariju bi oba imela boljše vezi z starimi in morebitnimi novimi prijatelji. Spomine na lepe trenutke in skupaj preživeti čas. Odmor za izboljšati fizično pripravljenost, nove (zdrave) navade in pa predvsem čas za razmiskek, kako živeti naslednji 20 let 🙂 Tudi pravih več mesečnih počitnic nisva imela vse od fakultete.

Kar sem definitivno prepričan je zgolj to, da bova oba imela ob povratku na trg dela, drastično(cca -50%) nižje prihodke in določen stres pri iskanju nove zaposlitve oziroma spremembi kariere. V najhujšem primeru bi se lahko seveda zaradi vseh sprememb tudi ločila – vseeno mislim, da se to ne-bi zgodilo.

Da, otroci bodo zrasli in naslednja priložnost bo verjetno šele z vnuki(če bomo še zdravi in v dovolj dobri formi) 🙂

Srečno!

Niso ravno primerni in dobri časi za afnanje po svetu, za  veseljačenje in za hvaljenje koliko imaš pod palcem. Z družino bodi raje skromen, hvaležen za vaše zdravje in se raje posvetite en drugemu v domačem okolju. Po mojem mnenju ti definitivno nisi novi uporabnik, je pač še ena tema za klike. Tudi če je vse res, je to hvaljenje po spletu, koliko si bogat in imaš veliko premoženja, zelo narcistično in nespametno. Očitno ti manjka veliko v življenju, potrebuješ neko plehko potrditev, ker denar in zlato nista bistvo v življenju. Morda kakšno romanje ali obisk svetih krajev v Sloveniji in okolici.

Lep pozdrav.

Če gre, si vzamita čas zase in družino. Otroci tako hitro odrastejo in ustvariti skupne spomine je neprecenljivo. Vsaj nekaj jima bosta ob osamosvojitvi lahko pomagala, nekaj skrbi MORA ostati njim.

Vzamita si čas, dokler ste zdravi in pri močeh in se posvetita tudi drug drugemu, da vajina vez ostane močna.

Ja, ja in ja! Zdaj imata željo in dovolj zdravja, energije in volje, da si izpolnita, kar vaju mika.

Ni garancije, da bosta lahko to naredila čez deset let.

Sama sem se pred leti odločila za pol leta neplačanega dopusta in šla za srcem. Delo me je itak počakalo, življenje me pa ne bi. Pokazalo se je, da je to bila ena mojih najboljših izbir v življenju.

Ne morem verjeti, da bi se avtor ravnal po nasvetu monovcev, saj gre vendar za izrazito intimno opcijo. Če sfolgaš, to po premisleku pač narediš. Če ne gre skozi, pa ne. Me zanima, kakšen bo komentar avtorja.

Ja zagotovo ti verjamem, da na leto zasluzis 6 mesecno stevilko in sprasujes tukaj na monu za nasvet kako ravnati s svojim zivljenjem.
Just my opinion!

Eni vidijo smisel življenja v vsestranski stabilnosti.  Takim na kraj pameti ne padejo drastične poteze, ki utegnejo ogroziti to kar najbolj cenijo: stabilen dom, službo oz. vir dohodka in stabilno predvidljivo življenje.

Na drugem bregu so ljudje s precej bolj avanturističnim pogledom na življenje, ki neprimerno bolj uživajo v dogodivščinah, zavoljo katerih so pripravljeni na razno razne kompromise.

Skratka, treba se je poznati.  Sebe in svojo situacijo, koliko nam kaj pomeni in kaj vse smo pripravljeni storiti in ali tvegati za dosego svojih ciljev.

Večina ljudi jasno niti pozna sebe, niti se o teh vprašanjih kadarkoli kaj vpraša.  Zgolj živijo kot sprogramirani čustveni roboti.

Igzekli. 😂

Seveda. Če imata iskan poklic in verjameta v to, da brez težav dobita službi čez leto ali več, potem sploh ni dileme. Čas, ki si ga vzameš zase in za svoje je najbolj dragocen, bolj od vsake materialne dobrine.

Mi si večkrat takole vzamemo čas zase, mesec ali dva na off.

Na val202 so bile zgodbe takih ljudi v oddaji z naslovom Pavza, ampak niso zbrane nikjer supaj, vsako posebej ti vrže ven, zelo zanimivo, poslušaj jih.

Se ti zdi tako nemogoče da nekdo zasluži mesečno 8k€, verjetno bruto? Takih je veliko, ni cela slo na minimalcu.

Sem si našla službo za manj denarja in več časa z otroci. Enkrat sem že izgorela, pred otroci, in zdaj vem, da potrebujem krajše delavnike in veliko dopusta. Imam pa tako izobrazbo, s katero lahko dobim kadarkoli spet stresno službo nazaj, če si jo zaželim.

Sploh ne. Samo 8k bruto je premalo, da lahko rečeš, da imaš res nek backup. Pa glavni problem – kaj boš po enem letu? Če ne znaš izpreči zdaj, verjetno ne boš znal niti čez eno leto. Razen če čisto spremeniš življenje.

Odvisno od človeka, enim rata drugim ne. Če sta oba na +8k€/mesec in še kakne pogodbe za zraven, ni problema našparat mal več.

Kaj še čakaš. Valda. Življenje je kratko. Treba ga je živet.

8k x 12 mesecov ni 6 mesecna stevilka

Res si ne predstavljam, da na ta forum pise en razvijalec programske opreme in ena mikrobiologinja in sprasuje folk na minimalcu kaj bi oni😂

Hvala za nasvete. Vedel, sem da bo zvedel nekaj novega – Podcaste Pavza(npr https://val202.rtvslo.si/podkast/jutro-202/173251476/175032897) sploh nisem poznal in jih bom definitivno poslušal

Seveda sem zelo hvaležen za vse(zdravje, otroci, žena, zaposlitev.. in v končni fazi tudi prihodke).  Znesek sem napisal samo za kontekst in ga zasluživa oba skupaj(sicer jaz v  precej večji meri) in gre seveda za bruto znesek, kjer je potrebno še plačati vse davke in prispevke.  Oba prihajava iz povsem dohodkovne povprečne ali podpodprečne družine in sva vse bolj ali manj začela iz nič(bila sva tudi najemnika). Ker sva se hipoteke znebila šele pred nekaj leti, se nam sredstva šele nekaj zadnjih let nabirajo v malo hitrejšem tempu.

Še vedno živimo precej skromno – mogoče si privoščimo kakšen dodaten teden na morju, bolj eko hrano in kakšno dodatno aktivnost za otroke. Imamo cilj, da nam vsako leto, uspe prihraniti za eno leto potencialnega ne-dela.  Po eni strani nam je škoda, da to prekinemo varčevanje, po drugi strani pa definitno nočem biti “med malo bolj premožnimi ljudmi na pokopališču”. Nihče, ne ve, kakšna bo situacija na trgu dela čez nekaj let, vendar pa sem prepričan, da je z vsakim pretečenim letom  verjetnost za izgorelost večja – nisem prepričan, da je denar res tega vreden.

Mogoče gre samo za krizo srednjih let, vendar verjetno bomo to v naslednjih 2-3 letih tudi naredili. Bolj ali manj smo se že prej odločili – zanimalo me je  predvsem, če smo spregledali, kakšen negativen vidik tega početja. Upam, da bomo preživeli eno leto šolanja na domu 🙂

Hvala za info – vse najboljše tudi vsem vam.

Zdaj sta deloholika, potem pa 2 leti ne bosta nič delala? Ali nekaj od tega ne drži, ali pa sploh nista pomislila na ta vidik. Ni vse v denarju.

Moj nasvet za začetek si vzemita daljši dopust mrsec ali dva pa da vidita če sploh zdržita nonstop skupaj brez dela. Po mojih izkušnjah je fino da še kaj počneš (npr.za 4 ure ma dan) kot da par let ne delaš nič. Še vedno si pa veliko časa skupaj z otroki.

Torej če vama ni več do teh služb, si vzemita nekaj časa zase ( 2 leti je preveč) in si umislita manj stresno delo.

Iskreno, ce je res kar pises, bi to naredila samo, ce bi na mesecni ravni prejemala denar  iz drugih virov. Vsaj 800eur na drzinskega clana, pasivnu dohodek. Nikoli ne bi dovolila, da denar samo odteka in ne priteka nazaj in ce res toliko zasluzita to vesta.

#Neprijavljena

Zelo dober point! Na srečo mislim, da nisva prava deloholika. Ko si vsi v družini vzamemo dobre 3 tedne odklopapoleti, nima nihče od nas nobene potrebe, da bi sledil kako gre na najinem trenutnem projektu. Sam občasno preberem kakšno poglavje strokovne literature ali pa pogledam kakšen posnetek predavanja. SKoraj prepričan sem, da bi bil popolnoma miren, tudi če tega ne-bi naredil. Veliko delava bolj bo sili razmer.

Se popolnoma strinjam glede “delati nekaj” Dolgo časa, sem razmišljal, da bi se z pomočjo dohodkov iz pasivnih investicij in nizkih življenskih strokov, lahko prej upokojil. Vendar sem nekako prišel do zaključka, da bi mi bilo po vsej verjetnosti dolgčas. Rad hodim v pisarno, kosila, kave,… najbolj me moti prevoz in izguba energije za druge (ne)pomenbne stvari v življenju.

Žal je moje delo precej projektno naravnano in krajši delovni čas, nekako ni opcija. Mogoče bi bilo mogoče delati 6-12 mesecev in nato preživeti  podobno obdobje doma, vendar bi verjetno vedno bil v strahu, če bom dobil ustrezen projekt po tem času 🙂

#Anonimno 10899

Finančna zaloga za 10-15 let je z upoštevanjem tudi pasivnih finančnih dohodkov(predvsem dividende). Po konzervativnem izračunu, bi mesečno s temi prihodki pokrili nekje 1/3 stroškov.