prva ljubezen

Matici?

Ne razumem 🙁

Ja, s podobnim vprašanjem se tudi jaz ukvarjam 😉
Ampak bistvo je, da ne iščem nikogar za bližino, druženje… moje socialno življenje je meni ok, bližine imam z možem, prijateljicami in kakšnim prijateljem vmes čisto dovolj. In je ne iščem dodatno. Sploh ne v ljubezenskem smislu… Ampak on je tisti, s katerim se mi prebudi želja, potreba, po njegovi bližini. In nobena od ostalih bližin te želje ne zmanjša. :([/quote]
Ma ja…..

Kakor si povedala, gre za neizživeto ljubezen. Ostala ti je v lepem spominu in na osnovi tega sedaj po toliko letih, sanjariš…
Bolj kot se boš posvečala bivšemu man bo prostora za tvojega sedanjega partnerja.
To je tvoja želja, namen?
Če je, potem nadaljuj, če ni ohrani distanco.

Ovrednoti koliko ti pomeni eno in koliko drugo razmerje potem se odloži v katero boš (več) vlagala.

Vem, da mi ne more ponuditi nič pomembnega. Zato pravim, da sem ugotovila, da druženje pelje v slepo ulico…

Problem je (navkljub vsemu razglabljanju tule), da je meni povsem jasno, da je druženje z njim zame škodljivo. Moja energija gre v napačno smer… Ampak, kljub temu: nenehno razmišljam o njem. In moja energija gre spet v isto smer :((

In teh misli bi se rada znebila. Pa sem to poskušala na različne načine, npr da sem ozavestila njegove pomanjkljivosti in se prepričevala, da nimava kaj početi skupaj. Ali pa npr, da sem se v mislih od njega poslovila. Pa vesolju sem se zahvalila in mu prišepnila, da je dovolj, da ga ne potrebujem več v svojem življenju…

Ma, učinka nobenega… No učinek tak, da grem iz dneva v dan… z istimi mislimi…

Če odgovorim še na: kaj še čakam…? Da mi nekdo pokaže, kako se osvobodim takšnega bremena. Zato tukaj vse tole izlivam pred neznanci…

butanje z glavo v betonski steber pomaga ☺
tudi nasajanje na granitni konfin pod lanterno je samopomoč

…
za gnide, ki so na inteigenci samo kadar imajo v sebi glavico curaka, je pa rešitev pač to – da so nasajene

Res nikoli nisem izustila, da so moški prasci, ker menim, da se to ne ločuje po spolu 😉
Bi pa rada slišala oz. prebrala, kaj prašičjega sem storila?[/quote]

To je bilo na splošno mišljeno – moški so od nekdaj prasci, ker se gonijo svojim zvestim in ljubečim ženičkam, ma kolikor po teh forumih vidim, niso same nič boljše, včasih še precej hujše, če smo čisto iskreni.

Točno veš kaj mislim, tako da ne ovinkari, ker ni potrebe. Če misliš, da ne delaš nič narobe, pojdi do moža in mu povej, da te matra ta bivši. Imej “jajca” in mu daj možnost, da ti pove, če želi bit ponižan, izigran, razvrednoten in tisti, ki se mu je žena zgonila. Pa glej, da ne boš potem v razdelku Nezvestoba spraševala kako dobit nazaj moža, ker si naredila največjo napako svojega življenja.

Kot sem rekla, odrasla si, zato s tabo ni treba delat v zlatih rokavičkah. Doma imaš vse, kar si (kao) ženske želijo, pa rineš sprobavat sosedovo travo. Daj, samo se zavedaj, da ni poti nazaj. Tudi, če nikdar ne bo izvedel, boš ti vedela in živela s tem do konca.

A veš kako se boš rešila teh nadležnih misli?
Za dlje časa obuj pretesne čevlje…. 😉 :)))

He he, (Y) :)))
Fajn, všeč mi je….

AnaBanana, ups, ti pa nisi ravno ravno prebrala mojega izvirnega pisanja, mar ne? Ne gre za nobeno sosedovo travo. Potrebujem pa, ali pa vsaj želim si, v lajfu še koga drugega blizu, ne le prijateljice ženskega spola. In da sem eksplicitna: blizu mentalno, čustveno in telesno! To pa seveda ne pomeni, da potrebujem še kogarkoli drugega, razen moža, blizu seksualno!

Lep dan vsem. Grem izbrskat premajhne čevlje 😉

Kaj to pomeni, da ne pomeni, da potrebujem še kogarkoli drugega razen…

Imam rada bližino ljubih oseb. Bližino na menjalnem, čustvenem in telesnem nivoju. Ampak ne zajema pa to seksualne bližine, ki jo imam le z možem. Da ne bi kdo telesne bližine enačil s seksom 😉

Seveda sem prebrala, a me ne prepriča vse to pisanje na dolgo in široko. Bivša ljubezen danes ne more v tvojem življenju igrati vloge, ki jo primerjaš s prijateljicami, ali če želiš tudi prijatelji. Daj no, saj sama veš, da to ni isto, ne otežuj si situacije z nekim hibridom med ljubeznijo in prijateljstvom, za katerega vsi vemo, kako se ob kozarcu vina in obujanju spominov v trenutku vzmesenosti hitro konča med rjuhami.

Za moje kriterije že ves čas čustveno varaš partnerja in dvomim, da bi on mislil kaj pretirano drugače kot jaz, če bi mu dala to za prebrati.

Vem, da sem slišati groba in nesočutna. Ja, lahko bi napisala tudi kaj v stilu: uh, to so res neprijetne situacije, razumem, da ti je težko in nič ni narobe s tem. Pač čutiš tako in prav je, da to predelaš. Bodi iskrena in predelaj sama s seboj tisto, kar te v resnici vleče k temu moškemu in odvrača tvojo pozornost od zakona, ki ga že imaš in v katerem naj bi bila izpolnjena in srečna. Najdi svojo pot k (le) možu in v njem poišči to, kar iščeš pri temu moškemu. Bla, bla, bla … To bi ti moralo biti vse nekako jasno, brez zavijanja v vatko.

Bi bilo kaj drugače? Bi te manj dregnila?

Kaj to pomeni,

da človek ne sme imeti svoje skrivnosti? Celo to mislim, da jo ima vsak. Pika.

Si pač prišla v leta in stopnjo v svojem zakonu, ko ti nekaj manjka in si na ta račun začela fantazirat. Slučajno ti je v ta namen prišel na pot ta tvoj prvi fant, komot bi bila pa kakšna druga fantazijska figura, mogoče igralec, šef v službi, kakšen bolj markanten sosed. Ni važno, ta tvoj dečko je samo figura v katero projiciraš svoje fantazije, tarča za sanjarije, objekt neke imaginarne izpolnitve, ki je nisi dobila v reali. Saj potem, ko bi recimo te sanjarije izpolnila in se zapletla z njim, bi te reala še kako lopnila po glavi, čez čas bi ugotovila, da je dečko vse prej kot to, za kar si si ga v svoji glavi nasanjala. Ni vredno, ti povem. Veliko bolj se splača to energijo, ki jo zdaj vlagaš v idealiziranje neke namišljene duše dvojčice usmeriti v to, kar imaš – oziroma bi lahko imela, če bi se pol toliko ukvarjala z možem, kot se ukvarjaš s fantaziranjem.
Nisi edina, nisi prva, nisi zadnja, lahko pa postaneš dovolj pametna, da ločiš realnost od ideala.

Pa raje razmišljaj o tem, kaj ti manjka v trenutnem odnosu. Kaj pogrešaš in kako vnesti tisto v odnos z možem.
Seveda je priporočljivo, da o tem oba razmišljata in oba delata na tem, da ne bo več potrebe po bežanju misli k nekemu iluzornemu subjektu.
Breme teh misli je odvisno od tega, kako močno verjameš v njih in kako močno se ti zdijo logične ali sprejemljive. Za neke nesmiselne in nelogične misli se ljudje ne obremenjujemo kaj dosti.

Kolikor se jo razume, ji ni prišel na pot, temveč je kar “zlepa” začutila, da ga mora kontaktirat.

Kolikor se jo razume, ji ni prišel na pot, temveč je kar “zlepa” začutila, da ga mora kontaktirat.[/quote]

Kar ničesar ne spremeni.

Se povsem strinjam.
In s tistimi Onetovimi čevlji tudi.

Ja, ja, nezaposlen um je hudičeva delavnica

Se povsem strinjam.
In s tistimi Onetovimi čevlji tudi.

Ja, ja, nezaposlen um je hudičeva delavnica[/quote]

Mater vam. Ste tote nove generacije forumašev pametne.

Kaj te vam manjka, da cele dneve ležite na tem forumu?

Si zamenjala(a) vzrok in posledico. Odkar smo odkrili forum, je naše življenje postalo popolno. 🙂