Najdi forum

Splash Forum Arhiv Ženski in moški čvek Prvelika mera empatije

Prvelika mera empatije

Adi Smolar je napisal pesem, ki je tipična zame – vedno sem tepen, ker sem neprilagojen. Že vse življenje imam to “slabost” , da sem preveč čustvena, premalo samozavestna in v glavnem neprilagojena.
Že od osnovne šole naprej sem bila vedno zaničevana, zasmehovana in odrinjena. izgladam sicer kar dobro- govorijo mi da sem “fest baba”, tako da se mi to ni dogajalo zaradi zunanjosti. Vedno mi je pomagala vera v Boga, na katerega sem se opirala, sicer bi že obupala. Zavedam se, da sem za vse odgovorna sama, saj imam totalno nizko samopodobo in še vedno strh pred zlobnimi ljudmi.
Vedno sem se potegovala za šibkejše (za druge sem si upala, le zase ne) in na koncu mi zaradi tega v službah niso podaljšali pogodbe, kljub temu, da sem bila povsod nadpovprečno pridna in najbrž zato trn v peti lenim sodelavkam. NE PRENAŠAM KRIVIC, na bruhanje mi gre opravljanje sodelavcev, metanje polen pod noge in klečeplazenje pred šefi. Tega se nikoli nisem hotela iti, zato imam sedaj končno službo kjer sem sama svoj šef. Umaknila sem se pač pred morebitnimi udarci sodelavk.
Imam ČUDOVITEGA moža in dva odrasla otroka……..Ponovno pa me zabolelo včeraj, ko mi je telefonirala hči in se pritoževala nad svojo šefico in sodelavci. Povedala je, da se je šefica psihično izživljala nad eno novo prestrašeno punco, sodelavci pa so se ji vsi smejali. Ona je ostala resna in tako razočarana nad zlobo ljudi. Rekla je, da jo je to ponižanje najbrž bolj bolelo kot samo žrtev.
Potegnila se zanjo na glas sicer “še” ni, a zvečer me je vsa žalostna spraševala zakaj so vendar ljudje taki roboti, brez srca. Premišljuje, da bi zamenjela službo in se sekira zakaj neki jo vse tako rani. Pravi, da bi tudi ona rada postala flegma in malo bolj trda, pa ne more iz svoje kože.
Jo,, kakor, da bi poslušala sebe. Bo res tudi ona morala iti skozi vse te bolečine? Tako se bojim zanjo, a sem hkrati tudi ponosna na njeno dobrosrčno srce. Boga prosim naj ji pomamagajo angeli, saj je ona ena izmed njih.
Spraševala me je še v čem je vendar prednost njene prevelike empatije, jaz pa sem ji lahko poveda la le to, naj bo ponosna, ker je pač na višji duhovni ravni in da je in bo vedno luč v temi za žrtve.
Pa vendar mi srce srce še vedno še vedno trepeta zanjo in prv tako za enakega sina, ki to čutnost kot moški pač skriva v sebi.
Kaj pa si vi mislite o teh brezobzirnostih, pohlepu, sebičnostjo in krivicah (sploh za male ljudi, ki si za niti ne minimalno plačo uničujejo svoje zdravje – celih 40 let)

Najprej pohvala, da si otroku uspela privzgojit lastne vrednote.
Nič ni narobe, če ima človek visoka moralna načela le v današnjem svetu malo težje shaja. Vse ima svoje + in – pomembno pa je, da je človek v sebi zadovoljen.
Glede delovnega mesta je pa tako, da prej kot spoznaš kaj zajema tvoj opis del in nalog v pogodbi, lažje shajaš, ker moraš naredit zgolj in samo to kar tam piše pa če se vse okoli tebe podira, to velja kadar imaš takega delovodjo, ki je brez oz ima nizka moralna načela.

Tisti, ki vedno naj**ejo, in jih življenje (in ljudje) tepe(jo), ne trpijo, ker bi bili “predobri” ali preveč empatični, ampak zato, ker so neumni.

1x ko se strinjam s trolom MONa 🙂

.............................................................................................. [b]''Your time is the greatest gift you can give to someone.'' - Rick Warren[/b]

Če je človek neumen, to nič ne boli… torej če tebe nič ne boli je velika verjetnost, da… nisi preveč brihtna… 😛

Alventa do max dovoljene količine na dan. Vsak dan.

Zahvaljujem se uporabniku On za prijazen odgovor….za ostale pa….še en dokaz, da nas “neumneže” lahko zafrkava vsak kdor ima 5 min. časa. Mogoče spadate med tako imenovane energetske vampirje, ki se zaradi pomankanja svoje lastne energije hranite s tujimi.
Kljub bolečinam, ki so mi jih v življenju prizadejali ravno energetski vampirji, sem življenju neizmerna hvaležna za še večje število pozitivnih srčkov, ki jih srečujem sleherni dan. Ker smo ljudje drug drugemu ogledalo, predvidevam, da si tudi ti – uporabnik- On eden izmed njih. Hvala ti!
Antidepresivi – ali pa umik pred krvosesi? Hvala, ampak raje izberem slednje!
Veste…na koncu naše kratke življenske poti (delala sem z umirajočimi) nikomur ni pomembno kaj je dosegel v materjalnem smislu, temveč le koliko ljubezni je razdajal okoli sebe. Vse kar odnesejo s sabo je LJUBEZEN. In še to…uporabniku, ki mi je svetoval max. dozo antidepresiva, naj povem, da sem v bistvu zelo energična, zabavna, vesela in polna upanja, da mi Bog (torej z drugo besedo-ljubezen) napolnjuje srce.

Jp, vsi smo krivi in grdi, samo ti ne… Aja, pa žrtve tudi ne.

No, jaz pa mislim, da nisi empatična, ker nekdo, ki je empatičen in ima res visoko razvit EQ, vidi v vseh ljudeh dobro pred slabim, ti pa vidiš dobro le v žrtvah in isto si naučila hči, vsi ostali ljudje pa so slabi, grdi, krivi…
Sklepam, da nisi več rosno mlada, torej je čas, da odrasteš in pod odrasteš mislim, da se končno duhovno razviješ v odraslo in zrelo osebo, ko ti že duhovnost toliko pomeni.
Že desetletja nosiš s seboj travmo žrtve in tvoja empatija v bistvu ni empatija, ampak simpatija do žrtve, ker ko vidiš krivico, vidiš sebe in ker glede na vse izkušnje v življenju samo sebe očitno zaničuješ, iščeš odrešitev sebe v drugih žrtvah, v njih vidiš sebe in jim pomagaš, zase pa… hm, verjetno tudi zase čakaš nekoga, ki bi ti pomagal, se postavil na tvojo stran…

Z materialnimi stvari v življenju ni nič narobe, s čustvi ni nič narobe, z ljubljenjem sebe ni nič narobe, lahko si premožen, empatičen, čustven in samozavesten, ob vsem tem pa dober človek!

Jp, vsi smo krivi in grdi, samo ti ne… Aja, pa žrtve tudi ne.

No, jaz pa mislim, da nisi empatična, ker nekdo, ki je empatičen in ima res visoko razvit EQ, vidi v vseh ljudeh dobro pred slabim, ti pa vidiš dobro le v žrtvah in isto si naučila hči, vsi ostali ljudje pa so slabi, grdi, krivi…
Sklepam, da nisi več rosno mlada, torej je čas, da odrasteš in pod odrasteš mislim, da se končno duhovno razviješ v odraslo in zrelo osebo, ko ti že duhovnost toliko pomeni.
Že desetletja nosiš s seboj travmo žrtve in tvoja empatija v bistvu ni empatija, ampak simpatija do žrtve, ker ko vidiš krivico, vidiš sebe in ker glede na vse izkušnje v življenju samo sebe očitno zaničuješ, iščeš odrešitev sebe v drugih žrtvah, v njih vidiš sebe in jim pomagaš, zase pa… hm, verjetno tudi zase čakaš nekoga, ki bi ti pomagal, se postavil na tvojo stran…

Z materialnimi stvari v življenju ni nič narobe, s čustvi ni nič narobe, z ljubljenjem sebe ni nič narobe, lahko si premožen, empatičen, čustven in samozavesten, ob vsem tem pa dober človek!
[/quote]

Odličen odgovor!

Odgovor uporabniku – Čas je da odrasteš!
Ja, resnično si dobro napisal. Priznam, da imaš kar precej znanja o psihologiji! Bravo!
Že dogo si upam, potegniti se zase. Tudi slučajno se ne pustim nikomur več – to je bilo v preteklosti.
Ja, očitno zate ne obstajata dva pola- dobro in zlo! O, pa obstaja! Moramo res ljudje sprejeti obe strani? Zakaj že?
Nisi uganil vsega! Moje mišlenje je, da je 90% ljudi dobrih in res se trudim v vsakem iskati Boga!
In že dolgo nisem več žrtev, le pred krvosesi se umikam-to je vendar moja pravica.
In še v nečem si se zmotil…..zavedam se, da sem v duhovnosti daaaaleeeč od popolnosti. Moja slabost je že ta DA NOČEM SPREJETI NEGATIVNEGA pola. Začenjam pa vedno pri sebi!
Pa ti? Boš rekel, da ne obstajajoljudje, ki so podlegli brezobzirnosti, pohlepu, hinavščini,predsodkom in teptanju majnših od sebe? Boš rekel, da je ta ta svet pravičen? Ogromno bogastvo nasproti revščini? Je prav, da ravno tisti, ki fizično najbolj garajo, zaslužijo najmanj in da se morajo vse živlenje uklanjati nadrejenim.
Ja, eden izmed mojih grehov je ta, da tega ne sprejemam in da je v meni ogromno jeze in gneva do teh 10% ljudi!
Ampak po tvoje sta storilec in žrtev isto. Torej so si vse žrtve nasilnežev same krive za storjeno gorje?
Se morda identificiraš s storilci in jih zato opravičuješ? Torej so tudi brezsmiselni, daj so si žrtve itak same krive za vse?
Ps. stara pa sem 46.

Popravev stavka!
Torej so tudi zapori brezsmiselni, saj so si žrtve itak same krive za vse.

Predvidevam, da nisi na nekem ultra visokem položaju, kjer bi bilo v tvoji moči v enem mandatu spremeniti revščino, krivice, neenakosti, dvigniti vsem ljudem na svetu duhovni nivo na višjo stopnjo, dvigniti vsem moralne vrednote, izkoreniniti kriminal itn. itn.
Enako predvidevam, da nisi terorist ali pa revolucionar, ki bi zbral in pognal ogromno množico ljudi v aktivno agresiven način spreminjanja sveta.

Tvoja skrb za krivičnosti vsega sveta je zato nerealna, in resničen problem, težava je skrita v ozadju. Kaj to je, mi ne vemo, morda tudi ti sama tega (še) ne veš.
Zato je tvoja empatija do krivičnosti celega sveta bore malo vredna in pomembna kot taka.
Nič boljši človek nisi, če jo imaš ali pa ne.
Sekiranje, kako je povsod vse hudo in krivično, nikomur konkretno še ni pomagalo.
Štejejo dejanja.
Tvoja dejanja. Pozitivna dejanja, besede.
Lahko so čisto majhna.
Hčerki daj npr. raje pogum in pozitiven pogled, ali tudi nasvet soočanja z življenjskimi konflikti.
Boš naredila zanjo in zase veliko več kot da jamraš, ali pa si zaskrbljena, kako so vsi, ali pa tistih 10%, krivični, grozni, negativni.

Svet lahko spremeniš zgolj in samo, če začneš pri sebi.
In ja, za to moraš znati sprejeti sebe v celoti; tudi svoj “negativni” pol.

Miš ne more povsem razumeti slona, čeprav imasta oba štiri noge in rep.
Prav tako idiot ne more razumeti genija ter psihopat empatičnega človeka.
Določena stanja so danosti, ki se ne dajo priučit. Lahko se z učenjem razvijejo (izpopolnijo) – za vrhunskega glasbenika je poleg dela predpogoj posluh.

Moralna, kot praviš, ti tako ali tako “Bog pomaga” – zakaj ne nastavi tvoja hči še drugega lica in preostale dele telesa, kot vas učijo? Po tem vam bo zagotovo bolje. Pač ti ni pomoči, si versko blazna, bereš knjige o samopomoči in se prepričuješ, kako si v resnici srečna, čeprav si v resnici zagrenjena babura.

Torej, kot je bilo že napisano, nisi empatična oseba s samozavedanjem in vedenjem, da je potrebno postavljati meje. Si emocionalno nedozorela ženska, ki vedno išče krivdo drugje in lahko funkcioniraš samo tako, da sploh nimaš odnosov. Posledično si tudi vzgojila enake odrasle “otroke”, ki niso sposobni sami preživet v realnem svetu.

Če bi dejansko verjela v Boga, se ne bi oglašala na forumu.. znano je namreč, da bog deluje na misteriozne načine!

Poleg tega je Bog najprej sebi ustvaril brado.. dodatno bo vsem tem zlobnim ljudem lepo omogočil vstop v nebesa, ker se bodo vsaj pred smrtjo, če ne že vsako nedeljo spovedali.

Nasprotno bodo, vse tiste realne dobričine od ljudi, končali v peklu.. ker v nedeljo niso šli k spovedi in raje pomagali sočloveku.. nato pa jih zbije avtobus na tak način, da še angeli mislijo, da je samomor.
In če bi le kak izmed njih podvomil, bo obveljalo tisto: “Ah, saj se ni spovedal.. kar v pekel z njim.”

Bog seveda ni žleht, samo takšna pravila je postavil.. popoln kot je, si ne more pomagati.

De omnibus disputandum..

Z izjemo gluhih in nemih, se vsi ljudje rodimo z .. Podobno, kot znamo vsi plavati, ko se rodimo.

In empatija je tako kot pri bogu: najprej si empatičen do sebe, da si lahko do drugih. Še na letalu, ko padejo maske velja isto pravilo: Najprej si jih nadaneš sebi, nato otrokom..

Pokojni Dr. Janez Ruglej je svojim pacientkam to razložil takole: “Kaj boš ti drugim pomagala, uboga reva, še sebi ne moreš, kako boš drugim?!”

Potrebna je torej aktivna epmatija do sebe, nato do drugih. Samo nekaj “čutiti” v prazno, v tišini svoje “duše”, pomaga toliko kot všeček na Facebooku.
Ni čudno, da vsi povprek všečkajo. Vsami empatiki na pohodu.

De omnibus disputandum..

Z izjemo gluhih in nemih, se vsi ljudje rodimo z .. Podobno, kot znamo vsi plavati, ko se rodimo.

In empatija je tako kot pri bogu: najprej si empatičen do sebe, da si lahko do drugih. Še na letalu, ko padejo maske velja isto pravilo: Najprej si jih nadaneš sebi, nato otrokom..

Pokojni Dr. Janez Ruglej je svojim pacientkam to razložil takole: “Kaj boš ti drugim pomagala, uboga reva, še sebi ne moreš, kako boš drugim?!”

Potrebna je torej aktivna epmatija do sebe, nato do drugih. Samo nekaj “čutiti” v prazno, v tišini svoje “duše”, pomaga toliko kot všeček na Facebooku.
Ni čudno, da vsi povprek všečkajo. Vsami empatiki na pohodu.
[/quote]

Seveda visi smo visoki natančno dva metra, imamo enak odtenek modrih oči, IQ 150, …
Se pravi nihče ne izstopa, ker imamo povsem identičen genski zapis (smo kopija eden drugega). Darwinova evolucijska teorija je navadna laž, saj predvideva spreminanje genoma in tako fizične razlike (izgled), kot tudi psihične (nadarjenost za različne stvari).
In potem sem se zbudil …

Kaj pa je sploh empatija?
Glede na vikipedijo (https://sl.wikipedia.org/wiki/Empatija)
“Empatija je psihološka sposobnost zaznavanja čustev druge osebe, ne da bi s tem podal svoje, ki je tudi združljiva s teorijo uma.
Lahko bi se opisala kot čustvena verzija telepatije. Pogosto je opisana kot sposobnost poistovetenja z drugo osebo, pri čemer lahko tako empat (oseba sposobna vživljanja) predvidi čustva ali misli te osebe. Empatija se lahko tako opiše tudi kot čustvena resonanca.
…”
Empatičen do sebe … nesmisel, saj ja poznaš svoja čustva.
Razumsko delovanje po mojem mišlenju ne izključuje empatijo (sposobnost zaznavanja čustev druge osebe).

Ljudje pretežno ne obvladujejo, niti ne tolmačiji pravilno svojih lastnih čustev. Zato tudi mešajo vedenje žrtvujočega – Cankarijanske matere z empatijo.
Da bi lahko bil uspešno empatičen, potrebuješ torej razumeti sebe in svoje čutenje – lastna empatija.

De omnibus disputandum..

Pa še paradox te teme: “Tako močno čutim druge ljudi, da ne vem, kaj počnejo.”

De omnibus disputandum..

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close