prvi dan v novem vrtcu-vzgojiteljica ni dovolila, da ostanem s hčero
Mislim, da si ravnala precej nespametno. Danes je bil odpor, jutri bo morala pa ostati v tam, do česar je imela lahko danes odpor … Upam, da vam bo šlo jutri vseeno gladko.
Drugič se pa le v naprej pogovori z vzgojiteljico … nekako moraš vedeti, kakšne ima plane in način dela. Res je, da se doktrina svetuje uvajanje v vrtec, vednar pa je tvoj otrok že utečen v vrtec, potrebuje le seznanjanje z drugimi vrtičkarji in vzgojiteljico. A veš, režim pozna … moraš priznati, da je bistvena razlika uvajati enajstmesečnika kot triletnika … In to si otroku pravzaprav vzela. Škoda. Drugič pa le bolj pogumno in bolj prilagodljivo. Bo vsem lažje. Jasno pa, da zaščiti svojega otroka, če vidiš, da je res kaj narobe, to pa absolutno! Ampak mislim, da danes ni bilo potrebno. Škoda.
Držim pesti za jutri. Poskusi se umirit in veseliti in biti pozitivna, ko bosta odhajali tja. In povej svoji punčki, kdaj jo prideš iskat. Če jim je hudo, potem približno vedo, kdaj prideš. Recimo po spanju ali pa po malici po spanju … tako nekako.
Vso srečo!
če začnem na koncu…meni so všeč mešane marmelade 😉
in glede teme…tale mami je vedela, da bo otrok šel v nov vrtec a ne?….pa so bili pač na morju a ne…in je mislila kako bo otroka uvedla v enem dnevu a ne?……sem kaj sfalila?
poglej…če jo je/te tako skrbelo glede spremembe vrtca bi si pač vzela čas, kar pomeni par dni dopusta na račun uvajanja in jo postoppoma puščala v vrtcu…ker sorry, zame je to edino pravo uvajanje v vrtčevsko skupino……..in tisti pogovor med mami in hčerko še zmeraj ni pojasnjen….kdo je želel prekiniti prvi vrtčevski dan? mami ali hči?
Jaz svojega 3 ali pa 5 letnega otroka NE bi pustila pred vrati novega okolja in odšla…no way!
Naj si sleherna mama, ki je prepametna zdaj zamisli trenutek, ko svojega otoka pripelje v novo okolje, mu da poljub in odide! Če ste tega sposobne ga prav tako lahko odpeljete v knjižnico in ga pustite pri knjižničarki…je pač malo manj usposobljena…nič hudega bo pa mali/mala ŠE BOLJ SAMOSTOJEN!fuj,sramota kam smo prišli! In komplikatorka, ki to nisi…v dani situaciji bi sama naredila enako!Pa saj tudi, ko je otrok uveden v vrtec in prideš ponj vstopiš v igralnico in vpašaš kako je potekal dan. Ali pa gre pri vas mogoče ponj vratar in ga pripelje v garderobo!?
Imam dva otroka, prvi je star 5 let, zdaj tretje leto hodi v vrtec, drugi je star 2,5 leti in je včeraj bil prvič. Prvega smo uvajali več kot en teden, starši smo bili bolj ali manj zraven, otroci so bolj ali manj jokali, ko je kateri od staršev za nekaj časa izginil. Včeraj smo starši, kot da bi bili dogovorjeni, pa čeprav nismo bili, otroke zjutraj samo oddali. Dve mamici sta bili zraven pol ure nekje in ko sta odšli sta njuni hčerki jokali nekaj časa, potem pa je bil mir. Od ostalih otrok nihče ni jokal. Sploh nisem mogla verjet. Z možem sva celo dopoldne sedela na klopci pod oknom vrtca oziroma tako, da sva otroke videla, tudi ko so se igrali zunaj. Vsi starši smo postavali okoli in poslušali ter se čudili, da nihče ni jokal. Vsi otroci v skupini so stari od 2 do treh let in samo en od 14 je že prej hodil v vrtec, za vse ostale je bil prvi dan. Vsi smo otroke pustili v vrtcu do 12, torej po kosilu so šli domov.
Sem se mal nasmejala ob temle zadnjem, ko sta sedela na klopci – ampak dejastvo je, da bodo vsi tile starši mirno lahko zaupali svojega otroka vzgojiteljicam, tudi, če se bodo med vrati zjokali. Mojadva imata na vrtec same lepe spomine, ne prikazujete jim ga kot stres. Ja, je, ampak za mame, ne za otroke.
vzgojiteljica ni ravnala vzgojno!!
Punčka je nova, ostali so stari, torej vsak nov otrok ima pravico, da vsaj prvi dan dobi malo nežnosti, torej počasi in imela ste prav, ko ste prosila, da bi šla zraven vsaj za urico. Ali vsaj za pet minut. Tukaj je narobe to, da je vaša nova, ostali pa že vse poznajo in zakaj je vzgojiteljica zahtevala da ste zunaj, drugi otroci že ne bi jokali, če bi bili vi, saj že vse poznajo, po navadi ne zelijo da se vidi nekaj, kar ni v redu in zato odrasle ne spuščajo v igralnice. mene kot starša bi tudi zanimalo kje bo moj otrok.
vi pa niste storili prav, ko ste sli domov…torej danes tja in zahtevat, da se vam pokaže kje bo otrok, vse prostore in nato mamica gre, otrok ostane tam, seveda pa ste z njo nekaj minutk…uvajanje potrebuje vaša hči, četudi je 3 letnica, nova je, novi prostori, obrazi in ne moremo pričakovat, da jo kar butnemo v skupino in naj uživa! Svetujem en resen pogovor z vgojiteljico, ampak naj bo na nivoju, prosite jo za pomoč in najdita kompromis, naredita nekaj, ki bo najbolje za otroka, ne za vaju!!!
Ali pa je pustila hčerki sporočilo, da naj ne trpi tam, kjer ji ni![/quote]
Ja, fino, no … in za v šolo ji tud ne bo in ji ne bo treba?
Življenje je tako, kakršno je. meni tud ni za v službo hodit, pa moram. In evo, to tud jasnno povem mojim otrokom večino juter, ko se upiraju odhodu v vrtec. Da v življenju bo situacija marsikdaj taka, da ti ne bo všeč, pa boš moral v njej ostati. Boljše da prej dojamejo (saj sprejele tako ne bodo, ker so tak karakter), kot kasneje.
No, v našem vrtcu niti za jasli uvajanja (klasičnega, mislim) ni. Otroke sem morala pustiti in oditi. Po njih pa prišla npr. prvi dan po dveh urah. Sem povprašala, zakaj tako. In da so obe varianeti parkticirali zadnjih nekaj let ter da so ugotovili, da uvajanje s satršem ob sebi, je le zelo zelo podaljševalo sam čas uvajanja. Zato. Ko sem naslednje leto otroke vpisala v drug vrtec, mi niti na pamet ni prišlo, da bi se šla “uvajane”. In ja, uvajanje, tako da je starš zraven, če že je, je le za jasličarje.
Pa ne mislit, da sem trdosrčna, kot je brati. Sem jokala, fino. Bežala iz vrtca, da me otrok ni videl, ko sem jo morala v tisti njeni agoniji oddati vzgojiteljici. A kot očitno je to del življenjskih lekcij, ki smo jih tudi mi morali dat skozi kot otroci, marskido s 7 meseci v vrtce in že takoj prvi dan 8-9 ur. e vem, če imam zaradi tega kakšne travme. Prav nasprotno.
hčerka stara tri leta, nikoli v vrtcu eno leto prej doma z mano. Na vrtec sva jo pripravljala le ustno, nobenih ogledov, prvega sva prišli in šla je v igralnico, jaz sem ji povedala, da sem zunaj če me rabi in sem sedela v garderobah na hodniku pred igralnico. Ni bilo nikakršnega problema, parkrat je prišla ven ke rje šla na WC, ta prvič je še stekla mal k meni ampak ji je toliko dogajalo, da me je potem samo pogledala in gasa naprej. Eni starši novincev so bili noter v igralnici, meni se to ne zdi potrebno, še manj pa primerno – igralnica je domena vzgojiteljic. Itak je otrok samo zbegan pol, enkrat starši so pri njih v igralnici pol se pa spet navajajo da jih ni. Nam se je obneslo. Res pa je, da nisemo nobenega od otrok bolestno priklepala nase in tako so povečini kar samostojni in nič kaš plahi.
Ma, dej. Toliko primitivnosti pa že dolgo ne. Mam občutek, kot da je ta kriza povzročila še recesijo pozitivne naravnanosti. Lahko da se med bolj revnimi in neizobraženim delavskim razredom imenuje tako ravnanje za crklanje. Med kulturnim folkom pa obstaja pojem uvajanje v vrtec. Kdaj, kako, koliko pa je stvar dogovora dveh odraslih oseb, ki se znata uskladiti za eno tako nezahtevno stvar, v pogovoru razrešita pomisleke in se držita dogovorov. V načinu razmišljanja pa se dejansko z vsakim dnem čuti razkorak med rajo in priviligiranim folkom, ki seveda ne pristajajo na pravila, ki se nenadzorovano širijo med primitivnim folkom, najbrž zaradi vsesplošnega nezadovoljstva.
Punčka zaradi tega dne seveda ne bo imela večjih posledic (npr. doživljenska obsojenost na naziv “sonček”), vi pa se na samem le uskladite in dogovorite z vzgojiteljico.
če začnem na koncu…meni so všeč mešane marmelade 😉
in glede teme…tale mami je vedela, da bo otrok šel v nov vrtec a ne?….pa so bili pač na morju a ne…in je mislila kako bo otroka uvedla v enem dnevu a ne?……sem kaj sfalila?
poglej…če jo je/te tako skrbelo glede spremembe vrtca bi si pač vzela čas, kar pomeni par dni dopusta na račun uvajanja in jo postoppoma puščala v vrtcu…ker sorry, zame je to edino pravo uvajanje v vrtčevsko skupino……..in tisti pogovor med mami in hčerko še zmeraj ni pojasnjen….kdo je želel prekiniti prvi vrtčevski dan? mami ali hči?[/quote]
WW, verjamem, da težko razumeš, da imajo različni vrtci različne načine poletnega varstva.
V našem vrtcu žal predčasno uvajanje ni mogoče, ker so skupine urejali še zadnji da, to je 31.8, Pred tem so bili vsi otroci združeni v eni skupini, vzgojiteljice pa vsak dan druge.
Uvajanje v takšnih pogojih pa nesmiselno in neizvedljivo.
Se pa strinjam, da bi se mogle stvari dorečti prej (kakorkoli, da mamica ni računala na tak razplet okoliščin) in bi mogla hčero pustiti v vrtcu.
Vedno znova se sprašujem, zakaj zagovarjati stresne rešitve, če je ob malce dobre volje z obeh strani lahko rešitev mehka in enostavna?
Povej mi način, kako
Najlepša hvala vsem za mnenja.
Včeraj sva s hčero zato idšli,ker je sama rekla, da sva se dogovorili, da ostanem malo z njo…moja napaka a meni pač ni na paamet prišlo, da je to taka znanstvena fantastika, sploh glede na to, da se otroci med seboj poznajo,tudi vzgojiteljico in prostor.
Preselili smo se v začetku avgusta, morju se nismo želeli odpovedat,saj vrtca ne povezujem z neko “hudo” grozo ampak prijeten kraj, kjer hči uživa.Zato sva bili dogovorjeni, da bi prvi dan malo ostala z njo, potem pa odšla,za naslednji dan pa , da morata mami in ati v službo in ona ostane do kosila.
Včeraj sva se doma pogovorili, je vse razumela.
Danes pa je vzgojiteljica ubrala drugo pot.Opravičila se je za včeraj, dovolila da s tamalo skupaj vstopiva v igralnico, ostala sem 5 minut, dobili so zajtrk, hči se je prišla poslovit, jaz pa v službo…
Nobena travma in če bi vse to dovolila včeraj, bi bilo še bolje!
Ps- delam zase, sp., tako,d a lahko “visim” na računalniku,ko imam čas ali kadar želim.