Prvo obhajilo – darilo
Ko smo mi danes otroci v šoli pripovedovali, kako velika darila so dobili, mi je bilo kar slabo. Vsote denarja so bile okoli ene delavske plače.
Ti otroci bodo pravi materialisti. Jaz ne bi dajala tako velikih daril.
Lepo darilo pa se mi zdi nek album, namenjen prav za prvo obhajilo, za slikce in komentarje.
Moda daril se je neverjetno razbohotila. Do pet let nazaj ne pomnim, vsaj za naš konec ne, da bi se ob prvem obhajilo obdarovalo. Če že, je MAJHEN SPOMINEK (!!!) kupil/a krstni/a boter/botra, šlo se je ven na kosilo in to je bilo to.
Zakaj je treba kar naprej, vedno in povsod nekaj podarjat??? Če že res mora bit, naj bo neka malenkost, nekaj, kar bo spomin na ta, čisto poseben dan.
Za prijateljičino hčerko sem ravnokar kupila obesek za verižico – srebrnega metuljčka z vdelanimi roza in modrimi biseri – za samo 1.800,00 Sit. Kupovalo naj bi se nakit ali pa albume…tako je slišati. Sem pa mnenja, da če smo povabljeni na praznovanje ob obhajilu (kosilo), vsekakor moramo nekaj prinesti. Tudi k prijateljem greš na nedeljsko kosilo s kako steklenico vina ali pecivom… In še to – kar je za nekoga rojstni dan je za drugega tudi obhajilo.
Lepo in osebno darilo je kakšen portret. Posamezen, družinski, ljubezenski, otroški… Ma vse sorte… Kolegica riše ful lepo in za đabe:
http://metkaonlinehallofart.blogspot.com/
Torej v tem primeru kakšen portret obhajanca?