Psihiatrične diagnoze in invalidska upokojitev
Osebnostne motnje seveda NE.
Pri shizofreniji pa samo pri težjih bolnikih.
Delovno sposobni (oziroma brez kategorije invalidnosti) so bolniki po akutni psihotični fazi z dobrim izidom in bolniki po ponovljenih psihotičnih epizodah z dolgotrajnejšo remisijo brez opazne osebnostne prizadetosti.
III. kategorija invalidnosti oziroma »lažje delo« naj bi prisodili bolnikom po akutni fazi ali več psihotičnih fazah z lažjo stopnjo osebnostne prizadetosti.
II. kategorija (skrajšan delavnik) – bolniki z blažje izraženo trajno kronično psihotično simptomatiko, če seveda ne gre za hujše osebnostne spremembe oziroma za osebnostno dezintegracijo. Upošteva se vpliv vzdrževalne terapije na bolnikovo utrudljivost in njegovo početje.
I. kategorija invalidnosti – shizofreni bolniki s pogostimi psihotičnimi epizodami in pa težje kronične in progredientne oblike bolezni s težjimi osebnostnimi spremembami.
Invalidska pokojnina se odmeri od osnove, izračunane na enak način kot za odmero starostne pokojnine.
Izjema od takšnega izračuna velja za zavarovanca, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine s krajšo zavarovalno dobo od obdobja, iz katerega se sicer upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine (krajšo od 24 let). Tem zavarovancem se pokojninska osnova izračuna na podlagi osnov, od katerih so bili plačani prispevki v posameznem letu zavarovanja tudi za manj kot šest mesecev, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.
Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.