psihične mahinacije dan za dnem , šef nič, delovodja tera svoje
Imam eno vprašanje.
Kolega dela za eno firmo 10 let , od tega je sem všteto najprej delo preko ene agencije, pa potem druge . Trenutno dela neposredno preko firme, brez posrednikov. Obljubili so mu službo za nedoločen čas , vendar ni še nič jasno kako in kaj . Neposredna pogodba preko firme za eno leto , se mu izteče v juniju.
Kolega poznam od malih nog in še nikoli ga nisem videl tolko obupanega, razočaranega, da ne rečem šokiranega. Ljudje so z eno besedo obup. Človek , o katerem teče beseda , je star nekaj čez 40, v firmi kjer je zaposlen zdaj , pa je prišel , ko je šla prejšnja firma v stečaj.
Ko vse poslušam , kaj mi govori , ne vem ali naj se jočem ali smejim. Šefi si v delovnem času po službenih računalnikih pošiljajo aplikacije z pornografsko vsebino , svojih obveznosti ne jemljejo pol resno, kot bi morali. Važno jim je, da je številka na traku zapolnjenja, da se naredi norma in da je čimamnj izpada proizvodnje. Normalno in razumljivo. Od delavcev terjajo maksimalno vzdržljivost, ne zanima jih, če se ljudje grdo rečeno “pobijajo” med seboj, vse jim gre na roko , da se nihče ne ukvarja z njihovimi prekrški. Stanje je popolnoma v razsulu, vodilni pa se delajo, kot da je vse v najlepšem redu in imajo stvari pod kontrolo.
Psihično maltretiranje iz dneva v dan je stalnica, vsi vse vedo, ampak nihče si ne upa naglas povedat kaj se dogaja. Kolega se zaveda vseh manipulacij ki so okoli njega, rad bi pa imel samo mir, svoje naredil in šel domov. Zakaj za vraga mora človek prenašat težave drugih…sej to ni zapisano v pogodbi , torej mu ni potrebno, ne ?
Ko mi vse razlaga, sploh ne morem verjet, mi je pa zanimivo, kako , na kakšen način delujejo največje slovenske kooperacije , ki se štejejo za visoko motivirane, uspešne organizacije in se na veliko hvalijo, kako velik poudarek za zdravje zaposlenih na delovnem mestu imajo. Dobivajo celo neke kvazi diplome , priznanja, v resnici pa ti ljudje znotraj teh zidov preživljajo pravo agonijo.
Človek, ki se je včasih veselil življenja, je danes razvalina. Duševna. Kaj so mu v teh desetih letih naredili, da je na robu živčnega zloma , ne ve nihče. Smo na podeželju in ljudje se norčujejo, če nisi ( kot so drugi ) vpet v lokalni prostor, član pgd , zveze lovcev itd…Kolega ne hodi niti na gasilske veselice, niti mu ni vrhunec vikenda posedanje po gostilnah in pijančevanje dolgo v noč,ampak ima ženo in otroka . Se pa boji, da tudi doma , zaradi vsega tega stresa ne more bit dober oče in mož.
Ko me sprašuje kaj bi na njegovem mestu, mu rečem, da bi si našel kak ventil in sem tudi ga. Začel bi s športom, modelarstvom , nekaj kar ga veseli. Imam občutek, da je že vsega naveličan, istih ljudi, še najbolj pa hebanja v zdrav mozak. Težko mi je gledat človeka , ki nikoli ni bil problematičen, vedno na uslugo, priden, pošten, na voljo kadarkoli…da ga bodo uničili neki primitivci.
Zdej me pa zanima, kaj narest. Mislim, da prijave za mobing ne bo sprožil, ker , kot pravi, bi bilo še slabše. Izmenovodji ne zaupa, ker je človek brez obraza, ki je tako kot večina , več kot 20let zacementiran na določene bonitete, dobro plačo in nagrade in gleda dolgoročno nase, ne na zaposlene.
Kolega je utrujen od ljudi, sprevrženi odnosi so ga pripeljali na rob obupa. Jaz to gledam in ne vem, ne bi si odpustil, da bi lahko z nečim , nekako pomagal, pa nisem.
Ima kdo izkušnjo iz prve roke , kaj lahko naredim ? Ni človek, da bi se ob šanku dalo vse zmenit, gre za dobrega človeka, ki hoče imet samo mir, se držat dela, obveznosti ki izhajajo iz pogodbe, ampak očitno se lahko sklicujemo tudi na “dodatek za mobing” in priporočeno pošljem v upravo firme ? Zakaj ne in zakaj da ?
V 10tih letih se je nabralo zgodbic malo morje, pa me zanima, če je smiselno obveščat slovensko javnost kaj se dogaja za zidovi te “uspešne” firme ? Kam se lahko obrnem , posredujem podatke, je kakšna oseba vredna zaupanja , ki bi prisluhnila in pomagala ? Pogodba za ned . čas naj bi prišla z junijem
Najboljša rešitev bi bila, poiskati si drugo službo.
Vsi pa vemo, da je to misija nemogoče.
Torej bo treba vzdržati in trpeti naprej.
Le kdo bi si upal dregniti v osje gnezdo?
Morda bo bolje, ko se bo zamenjala generacija vodilnih?
Ne morem pa verjeti, kaj vse se dogaja v naših kolektivih. Šefi si izmenjujejo pornografske vsebine in zato dobivajo visoke plače? Sramota!!!
Podobna zgodba je bila na našem delovnem mestu. Par let trpljenja, ko te zares zajebavajo v zdrav mozak, ko hodiš kot ruševina domov. Potem je kolegici počil film in je znorela. Dala prijavo na sindikat, parkrat je klical pravnik glede odnosov v službi vodstvo in predvsem, nikoli se ni ustrašila. In poglej čudo, vse anomalije so izginile čez noč. Torej kriv si tudi sam, če si dovoliš, da te gazijo. Primitivce pred zid, pa bo mir.