Lepo pozdravljeni!:)
Zanimam se za poklic psihoterapevta, vendar pa imam nekaj vprašanj.
Zanima me, na katero fakulteto se moram vpisati in kaj potem sledi. Je potem še nekaj let pripravništva kot pri medicini? Kakšne so zaposlitvene možnosti tu v sloveniji.
Ali prihoterapevt kot psihiater predpisuje zdravila?
za vse odgovore se vam že vnaprej zahvaljujem, če je pa tu med vami še kakšen pishoterapevt/ka, pa vas prosim še za kakšne infomacije:)
lp

maš več možnosti
lahko se vpišeš direktno na fakulteto za psihoterapijo
http://www.sfu-ljubljana.si/sl
načeloma po tem lahko opravljaš poklic.

Najlepsa hvala za vas odgovor! prvic slisim za ta fax. Nisem pa zasledila, ce je redni ali izredni?
Lp

Pojdi studirat ce te res veseli. Studij traja 5 let in se zaostrujejo pogoje. Je izreden in stane od 2500 -4000 eur na leto. Imeti moras tudi 150 ur + terapije na sebi (ki tudi ni brezplacna). Pa veliko ur psihosocialne prakse in supervidiranega dela…

Ampak ce verjames da te tja pelje, ce verjames da bos izstopal in lahko iz tega tudi dovolj zasluzil za prezivetje – pojdi.

Če bi bil Rugelj še živ, bi se šla k njemu zdravit, nato pa odprla zasebno terapijo za karsibodi.
Seveda, če bi imela dovolj penezev za zdravljenje, da bi te sploh vzel.
Probaj pri kakšnem njegovem ex pacientu.

Pred leti je bilo nekako tako: do poklica psihoterapevta lahko prideš preko
1) fakultete Sigmunda Freuda,
2) lahko vpišeš študij psihologije in nadaljuješ s specializacijo klinične psihologije,
3) lahko vpišeš medicino in nato specializacijo psihiatrije in dodatna podiplomska psihoterapevtska izobraževanja
4) lahko končaš družboslovno fakulteto in vpišeš samoplačniški študij v sklopu ene od organizacij – različne psihoterapevtske modalitete
5) kot doktorski študij na teološki fakulteti.

Samo zdravniki lahko predpisujejo zdravila, nihče drug od teh profilov jih ne more.
Osebno menim, da sta kvalitetnejši možnosti 2 in 3, nista pa zagotovilo za kvalitetno in moralno-etično neoporečno delo s klienti, ker je zelo veliko odvisno od posameznika.

Moje mnenje je, da za tak poklic potrebuješ precej samokritičnosti, pripravljenost delati na sebi, inteligenco in osebno zrelost ter visoko moralno-etično držo. Osebno menim, da so redki tega sposobni že pri 20 ih letih, zato sem skeptična do psihoterapevtskih fakultet, ki omogočajo vpis takoj po gimnaziji.

Delati na sebi pomeni, da sama hodiš na psihoterapijo (vsaj eno obdobje = več let, mislim, da ima večina resnih šol kvoto cca 500 ur) in predeluješ svoje stiske, se samospoznavaš in presegaš določene neučinkovite vzorce.

Opažam, da so (vsaj zame) najboljši psihoterapevti tisti, ki tudi po zelo dolgem stažu, še vedno hodijo na lastno supervizijo (to pomeni, da pri svojemu supervizorju, ki je tudi psihoterapevt, ponavadi bolj izkušen, predelujejo teme/čustva, ki se jim odpirajo ob delu s klienti – skratka imajo en ”mehanizem”, ki jim pomaga ozaveščat morebitne podzavestne vsebine). To sem nekoliko poenostavljeno napisala – da se ne bo kdo v to zatikal;)

V Sloveniji sta dve večji organizaciji: Zveza psihoterapevtov Slovenije in Slovenska krovna zveza za psihoterapijo – guglaj. Psihoterapevtskih modalitet (to so organizirana izobraževanja različnih ”smeri” psihoterapije) je malo morje (integrativna, transakcijska, geštalt, realitetna, …). Niti slučajno niso vse kvalitetne!

To so draga in dolga izobraževanja, zato se ti splača dobro preveriti in se pozanimati, kam se vpisuješ.
Poklic kot tak pa je … lahko zelo lep, pogosto pa tudi zelo naporen. Vsekakor pa ni tak, kot ga (večinoma) prikazujejo v filmih in nadaljevankah. Morda se poskusi najprej prostovoljno vključiti v društva, kjer delajo z odvisniki od drog ali duševnimi bolniki, da dobiš občutek, kako ti je v takem okolju.

Srečno!

Najlepša hvala vsem za vašo pomoč!:)
Kot sem uspela razbrati, študij psihoterapije žal ni mogoč brez obveznega doplačila in plačila študija.
lp

Lepo pozdravljeni!:)
Zanimam se za poklic psihoterapevta, vendar pa imam nekaj vprašanj.
Zanima me, na katero fakulteto se moram vpisati in kaj potem sledi. Je potem še nekaj let pripravništva kot pri medicini? Kakšne so zaposlitvene možnosti tu v sloveniji.
Ali prihoterapevt kot psihiater predpisuje zdravila?
za vse odgovore se vam že vnaprej zahvaljujem, če je pa tu med vami še kakšen pishoterapevt/ka, pa vas prosim še za kakšne infomacije:)
lp

Vpisati se je treba na fakulteto – je več možnosti, sigmund freud v ljubljani, teološka v ljubljani, in v novi gorici je še nekaj se mi zdi. Na omenjenih lahko študiraš več različnih smeri psihoterapije, zaposlitvene možnosti pa predvsem za zdaj s.p., morda bo čez nekaj let bolje razvito. Psihoterapevt ne predpisuje zdravil, ker nima medicinske izobrazbe, psihater pa jo ima in jih zato lahko predpisuje (poglej si še opis poklica na netu).

Sicer pa gre za izjemno drag študij, za povrh po koncu nisi zaposljiva razen v s.pju, in se strinjam s prejšnjim komentarjem da ponujena izobraževanja niti slučajno niso vsa kvalitetna. Teološke bi se na tvojem mestu izognila v velikem loku, ker po koncu študija ki je drag, za povrh še ne dobiš nobenega naziva, samo list s potrdilom da si opravil to izobraževanje – zviti so in to niso zapisali na svoje uradne stranice – po končanem izobraževanju pa moraš še narediti 500zastonj ur al kolk in potem še en kup drugih pogojev, vmes pa ne vem kako preživiš, iz česa – če sploh lahko delaš zastonj, ker je zelo malo mest in običajno izberejo za nadaljevanje najbolj zatravmirane študnte, tko da če imaš veselo življenje odpadeš.

To izvira iz same zgodovine psihoterapije – vedno so jo delali pacienti, npr jung je posiljeval svoje pacientke. Tako da na splošno, če si kolko tolk normalna, nimaš šans v tem poklicu, žal.

Hvala za odgovor!:) sem že nekako prišla do tega, da če nisi bogat in nimaš viška denarja, si tega faxa ne moreš izbrati oz. privoščiti….bedno kaj naj;/ bo pa že kaj drugega padlo!

Študij psihologije ali medicine z nadaljnjimi specializacijami zagotovo nista ‘kvalitetnejša’ možnost – odvisno od tega, kam si usmerjen. Po navadi ti študiji proizvedejo tehnično zelo omejena gledanja in ljudi brez prave širine. Jih poznam cel kup – ozki, zavrti, hladni in ‘tehnični’. Ja, za ukvarjanje s težkimi patologijami verjetno že moraš biti tak – a psihoterapija ni namenjena samo težkim patologijam. Danes jo rabi vedno več ljudi z ‘običajnimi’ težavami, ki niso niti nujno neka patološka stanja. Sem prevelikokrat videla klinično usmerjene terapevte zelo hitro pokrajšati stanja na neko patologijo, ker so pač natrenirani iskati motnje vsepovsod.
Psihoterapijo danes rabi domala vsak, to je dejstvo – in ne rabi imeti za to nekih hudih težav in motenj.

Je pa to delo težko – tujih obsesij, kompulzij, anksioznosti, depresij, nevroz in podobnih cvetk se hitro naješ. Moraš razviti zelo debelo kožo in na sploh ne biti preveč empatična oseba. Ja, sliši se paradoksalno, a preveč empatično osebo to delo dobesedno poje in uniči. Ne glede na to, kako je sama ‘predelana’ in koliko dela na sebi je dala sama čez (brez tega se terapiranja drugih itak niti pod razno ne smeš lotit). Banalno rečeno, ljudje hodijo na terapije se pucat, jamrat, stresat svoje frustracije na drugega, malo jih je, ki so res pripravljeni delat in res nekaj spremenit – če že, je pot skozi to trnova in v transferju se marsikaj dogaja…vse to kasira terapevt. Posebej ko bruha ven nezavedni bes ali potlačena agresija – ki je seveda izražena pasivno, usmerjena na terapevta ali na terapijo samo. Na vse to moraš biti pripravljena. Ljudje so polni strupa – in ti postaneš kontejner za to, da oni to lahko izražajo ter kao ozaveščajo, vendar traja, da se zadeve premaknejo, vmes pa kasiraš ti. Zato je potrebna neprestana supervizija, vendar so tudi te supervizije dostikrat premalo. Zato pa terapije toliko stanejo in še več bi morale koštati, ker je delo velikokrat peklensko. Saj dejansko delaš z ljudmi, ki so v svojem zasebnem ‘peklu’ in jim pomagaš najti pot ven.

Če si pripravljena opravljati to skrajno nehvaležno delo brskanja po kanalizaciji človeške psihe in biti za to premalo plačana, predvsem pa premalo cenjena (ker terapevti itak ‘nič ne delajo’, samo poslušajo, kar lahko počne tudi prijateljica – in dostikrat tvojega dela ne ceni in se ga sploh ne zaveda tudi sam klient), potem lahko poskusiš.