Ptičice…
Gregorjevo ptički za svoje so vzeli,
ta dan prav posebno so v zborček zapeli,
nihče nič ne fuša, saj praznik imajo,
od grla nam dajejo vse to kar znajo.
Posebej mi ena je ptičica pela,
tako je lepo mi v ušeska žgolela,
poprijel sem za gosli, ponudil spremljavo,
še lepše se slišalo v širno daljavo.
A zadaj za ptičico sliši se vran,
črni je vrag le tej ptički tiran,
poje iz kletke ta ptičica zala,
bolečino na praznik glej skriti je znala.
Zdaj murenček skromni jo vleče v refren,
a ptičica noče, boji se da v pesmi je lažni objem,
je vran ta presneti to ptičico skril,
murenček nima orožja da bi se boril.
Borim se le z rimo, kakor pač znam,
to je moj meč in pač tega ne dam,
a pesem je lepa, še lepši je glas,
kadar mi ptičica poje ves čas.
Ptičici lepi naj praznik ta služi,
Gregorjevo vsako naj v Gmajni jo združi
in zborček naj srečno zapoje veselo,
pomaga da kdaj ji s te kletke bo uspelo.
Le pojte mi ptičice, pojte na glas,
vesel sem da sliši tud’ v mojo se vas,
čakam pri oknu in zrem v nebo,
da k meni jo krila tud kdaj prineso.
Mogoče nekoč bom tej ptički v pomoč
in glasek postal ji bo lep – ne tresoč,
takrat ji bom ptičice male učil,
jih skupaj u srčku tem mojem gostil.
Zato pojte mi ptičice,
saj spomne me nanjo,
ni mi vseeno,
le dobro imam zanjo.
I just call to say I love you,
I just call to say I need you,
I just call to say I loooooove you
and I need you …………..
uf, pol pa ne znam več, ampak naj mi jo pliiiiiiiiiiiiiizzzzzzzzzz kdo od kje sname. So bili časi, ko mi je tale Steeve Wonder zavrtel glavo in sem od jutra do večera pela samo tole njegovo pesem. Kdo bi vedel, kdo je meni zdaj zavrtel glavo, bemtiš, ko se mi je začela tale pesmica spet motati po glavi.
Ampak, resno, javljam se samo, da vam povem, da vas imam rada, neskončno rada, in zdaj brzim med sveže rjuhce, v katerih bom skušala še pri polni zavesti zasanjati najlepše sanje ….. sanje o ljubezeni in sreči.
In še nekaj vas prosim, bela cesta, čisto ste me zmedli, nič več ne vem, kdo komu kdaj in kako paše. Vse je od vsega. Pliiiiiiiiiizzzzzzzzzz, me kdo kam “fturi”, da bom še jaz “innnn”. I love you, everybody! Realy!!!! I love you, too much!!!
Hej, prijatelji,
nekdo je pustil v mojem srcu tele sledi :
Takole: sledi so in bodo ostale in …. ne mislim jih vračati. Se z njimi dobro počutim!
…… naj slehernemu od vas domišljija dovoljuje
potovanja v neznano, naj slehernemu od vas
čarobna noč prinese počitek in lepe sanje ……….
…… in bodite vsaj v sanjah tam, kjer bi radi bili !!!
……… počaki, počaki, sem našla samo sebe,
tako, in zdaj te lepo potresem s prahom sanj,
da boš usnula kot angelček :
In zdaj, ko si posuta z zlatim prahom, lepo nočko !
Aja, veš, slikca je bolj ene stare izvedbe,
na novejši sem glih za spoznanje boljša!
Morda se zato ni hotela pokazat ??
Če pa slikce ne bo, nič zato, vseeno te posipam z zlatim prahom! Za lepo spanje in še lepše sanje!
Nioba !!!
Veš cčasih so lepe noči . Zvzedno in jasno nebo , pa če se človek počuti še dobro , je lepo strmeti gor… pa saj ti veš kako zna biti lepo…
In tudi je res , da v svetlih nočeh bolijo srca…
včasih pa človeka objame en lep notranji mir..
lepa je bila pretekla noč morda ravno zato , ker sem čeprav na trenutke , ta mir našla .
cmoka
zajček
Ste si prebrale pesmico?
Jest sem se že včeraj močno poglobila vanjo…Naš murenček jo je res lepo napisal..
ve pa tudi opazite ne…Ničesar…Začnete kot bi rekla svinjati po temi….
ma kam ste se zgubile..hehehehe
Kar med jahače vas je odneslo…Za božjo voljo,zajček bi rekel “ne mi svinjat” po temi…
Predlagam,da si pesem še enkrat preberete!!!
Sory ampak nočem bit sitna..ampak pesem je zelo zelo lepa..:)))
Murni bravo!
Lupčka***pa še enega** pa še enega***
P.s. si že razmišljal,dA BI TAKE LEPOTE v verzih nekam natisnil,povezal vse skupaj in izdal..prooosim je škoda da tak talenk ostane le ožjem krogu poznan..prosim murni..naredi to!!
Ljubica moja zlata, nihče ni spregledal in šel mimo
vsebine teme Ptičice in zanemaril njen pomen in
vsebino. Kje pa! Pomisli, mene je naš murenček
vzpodbudil, da sem se “odprla”, “ušla iz kletke”!
Izpisala … sebe! Zato mislim, da nisem svinjala
teme, da sem ji le dala …… krila, da so ptičice
vzletele in milo zapele !!!
Pismo, kaj naj zdaj, čist sem v kot porinjena
in komaj še diham in komaj komaj še ….saj veš,
ribice dihajo baje na škrge, meni so pa še tele
zamašili.
In zdaj – naj priznam ali ne, naj priznam ali ne?
To je zdaj vprašanje! Komu naj priznam – in kaj
naj priznam? Da tudi jaz trpim in da ne znam več
peti? Da se tudi jaz mučim ?