O PRVOMAJSKEM PRAZNIKU DELA IN TAJKUNIH

Stanislav Kovač
http://www.finance.si/

Praznovanje letošnjega delavskega praznika in zdajšnje razprave o tajkunizaciji Slovenije odpirajo vprašanje o slovenski tranziciji iz komunizma v kapitalizem, ki jo najbolj pooseblja politik Milan Kučan: kako se je Kučan kot zadnji komunistični vodja delavskega razreda skozi tranzicijo preoblikoval v vodjo kapitalsko-menedžerske elite Foruma 21 ?

Slovenski tajkuni

Po večletnih javnih polemikah o tajkunizaciji Slovenije je Pahorjeva vlada sprejela zakonsko uredbo o merilih in pogojih za izdajo državnih poroštev po 86. členu zakona o javnih financah (Uradni list, št. 115/2008), kjer je opredelila pojem tajkunski kredit in z njimi povezane tajkune: “Kreditne institucije morajo sredstva, pridobljena s poroštvom Republike Slovenije na podlagi zakona in te uredbe, uporabiti za spodbujanje in zagotavljanje ustrezne kreditne podpore gospodarstvu in prebivalstvu, a ne za kreditiranje in refinanciranje kreditov, namenjenih odkupom podjetij s strani uprav in z njimi povezanih oseb.”

Pahorjev minister za finance Franc Križanič je v nedavnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv javno pojasnil, kaj so tajkunska posojila in z njimi povezani tajkuni: “Naša travma so ta nesrečna tajkunska posojila, torej posojila, ki so bila najeta za menedžerske odkupe podjetij in ki so bila zavarovana z delnicami teh podjetij.” (Menedžerskih odkupov javnost ne sprejema, 21. marca 2009)

Po citirani vladni zakonski uredbi in razlagi ministra Križaniča so tajkuni vsi, ki so izvedli neposredne ali posredne menedžerske odkupe podjetij s posojili, ki so bila zavarovana z delnicami teh podjetij.

Tajkuni iz Foruma 21

V tranziciji so bili menedžerski odkupi izvedeni neposredno prek klasičnega menedžerskega odkupa z ustanovitvijo prevzemnega podjetja (MBO) ali posredno prek povezanih oseb (prek prevzemov družb pooblaščenk iz procesa notranjega odkupa podjetij ali prevzemov družb za upravljanje in z njimi povezanih pidov).

Javno najbolj znan tajkunski lobi v državi je kapitalsko-menedžerska elita iz Kučanovega Foruma 21 (pojem tajkun je povzet po opredelitvi Pahorjeve vlade). V Kučanovem forumu so zbrani številni tajkuni, ki so izvedli ali sodelovali pri izvedbi najbolj znanih menedžerskih prevzemov podjetij: Jože Mermal (BTC ), Bine Kordež (Merkur ), Herman Rigelnik (ACH , nekdanji Autocommerce), Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Edvard Svetlik (Hidria ), Tatjana Fink (Trimo ), Romana Pajenk (Medaljon, Probanka ).

Član Foruma 21 je tudi Janko Kosmina, ki je bil po Bavčarjevem prihodu v Istrabenz [ITBG NP] leta 2002 vseskozi prvi nadzornik holdinga in je bedel nad vsemi pomembnimi odločitvami tajkuna Bavčarja. Poudariti je treba tudi pomembnega forumovca Toneta Turnška, ki je bil do leta 2005 glavni tvorec pijačarsko-medijsko-finančnega holdinga Pivovarne Laško. Tehnično izvedbo ključnih prevzemov okoli lastniškega imperija tajkuna Boška Šrota je v zadnjih dveh letih izvedla Probanka, ki jo vodi forumovka Pajenkova, njen prvi nadzornik pa je forumovec Glaser.

Od delavcev do tajkunov

Milan Kučan, ki v forumu združuje vplivne predstavnike tranzicijske tajkunske elite, je bil v propadlem komunizmu zadnji predsednik Zveze komunistov Slovenije. Še leta 1983 je na Brdu pri Kranju na predavanju o razvojni in ekonomski politiki ZK zagovarjal interese (delovnega) človeka: “Ustvarjamo novo družbo, v kateri se na drugačnih temeljih vzpostavlja razmerje med delom in kapitalom, družbo, ki je zgrajena na oblasti dela, in ne na oblasti kapitala. To je revolucija, ki, kot pravimo, teče, ki je še daleč od uresničitve svojih temeljnih načel in ciljev.” (ZK, razvojna in ekonomska politika, 1983, Komunist, 1983)

Da je Kučan po razpadu komunizma leta 1990 zavrgel sveti cilj komunistične revolucije in z ustanovitvijo Foruma 21 obrnil hrbet interesom (delavnega) človeka, je aprila 2004 ob ustanovitvi foruma v intervjuju za Mladino priznal kar sam Kučan. Na vprašanje, zakaj v forumu ni delavcev, je posmehljivo odvrnil, da so ” … proletarci tam, kjer so bili: na delovnih mestih …” (Mladina, 29. aprila 2004)
Tranzicija iz komunizma v kapitalizem

Tranzicijski proces preoblikovanja nekdanjih komunistov v državah vzhodne Evrope je med drugim obsežno analiziral tudi predstavnik nove institucionalne ekonomike in ekonomike lastninskih pravic Svetozar Pejovich (Institutions, nationalism, and transition in Eastern Europe, 1993; Law, tradition, and transition in Eastern Europe, 1997; From socialism to the market economy, 2001).

Pejovich v raziskavah navaja, da je bila za komunizem značilna ideologija egalitarizma in kolektivizma, ki je zatirala individualne svoboščine, odpravila vladavino prava in omejevala odprto tržno gospodarstvo. V komunizmu je bila skrb za delavnega “človeka” popularen kliše partijske elite, za katerim je partijska elita dejansko skrivala njene lastne interese po oblasti, materialnih in drugih privilegijih.

Pejovich tudi ugotavlja, da se je z zlomom komunizma partijska nomeklatura preoblikovala v nacionaliste, saj je vedela, da ji bo ustvarjanje zunanjega sovražnika in vzpodbujanje nacionalizma omogočilo ohranitev oblasti in privilegijev. Nacionalizem in komunizem imata pomembno skupno lastnost: kolektivizem in kolektivistično razlago sveta, da lahko posameznik uresničuje svoje interese samo skozi interese kolektiva – bodisi delavskega razreda bodisi naroda.

Od tu po Pejovichu tudi razlog, da so se komunisti preoblikovali v nacionaliste; v raziskavi Law, tradition, and transition in Eastern Europe med nekdanjimi komunisti, ki so se po razpadu komunizma preoblikovali v nacionaliste, navaja tudi Milana Kučana iz Slovenije.
Kučanov nacionalni interes

Rdeča nit Kučanove transformacije iz komunista v nacionalista je povezana z razvpitim nacionalnim interesom in nasprotovanjem večji navzočnosti tujega kapitala v slovenskem gospodarstvu. Spomladi 2001 se je Kučan ob desetletnici Probanke javno neposredno vpletel v privatizacijo državnih bank NLB in NKBM [KBMR 9,37 +4,00{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}] ter dejal, da mora v slovenskih rokah ostati lastništvo bank in gospodarstva, s katerim smo tradicionalno povezani. Tedaj je postavil tudi idejni temelj Foruma 21 o oblikovanju omrežja nacionalnih šampionov, ki se je javno razkril v volilnem letu 2004, ko je v forumu združil tudi vplivne predstavnike menedžersko-kapitalske elite.

Kučan je podporo nacionalnemu interesu javno ponovil tudi maja lani, ko se je odzval na izredno sejo državnega zbora o koncentraciji kapitala v podjetjih “poštnih nabiralnikih”: “Ostajam prepričan, da bi sestavni del resne razprave moralo biti tudi vprašanje ‘nacionalnega interesa’.” (21. maja 2008, spletna stran Foruma 21)

Kapitalizem nacionalnega interesa

Kučanovo preoblikovanje iz komunista v nacionalista je ključno za razumevanje slovenske tranzicijske poti iz komunizma v kapitalizem; če so hoteli nekdanja partijska elita in njeni dediči v tranziciji sprivatizirati družbeno (državno) lastnino, so si morali pri kolektivistično razpoloženih Slovencih izmisliti zunanjega sovražnika v podobi tujega kapitala.

Izključitev konkurence tujega kapitala iz tranzicijskega procesa privatizacije je nekdanji partijski eliti in njenim dedičem omogočila, da so ob omejevanju konkurence na trgu kapitala, neučinkovitem delovanju ustanov pravne države, privatizacijski zakonodaji (Mencingerjev “menedžerski” koncept notranjega odkupa z veliki popusti) in medijsko-politični podpori apologetov nacionalnega interesa (Štiblarjevo mreženje in kreditiranje “blue chipov”) postopoma izvedli lastniško konsolidacijo nekdaj družbene (državne) lastnine.

Da je tuji kapital v slovenskem procesu privatizacije odigral obrobno vlogo, je med drugim potrdila raziskava Lastniška konsolidacija slovenskih podjetij v obdobju 1999-2004 (Gregorič, Ekonomsko ogledalo 3/2005, Umar ). Raziskava na lastniškem vzorcu 708 podjetij iz baze KDD je pokazala, da so bila konec leta 2004 domača nefinančna podjetja prvi največji delničar v 46,1 odstotka podjetij. Sledili so formalni nasledniki pidov (finančni holdingi), ki so imeli kot največji delničarji v lasti 22,7 odstotka podjetij. Delež podjetij v kontroli tujcev je bil le 4,7-odstoten (glej graf Lastništvo podjetij glede na prvega največjega lastnika).

Od Kučanovih delavcev do tajkunov

Praznovanje letošnjega delavskega praznika bo vnovič obudilo množično nostalgijo po komunizmu in odprlo razprave, kakšen kapitalizem je Slovenija dobila v prehodu iz komunizma.

Kapitalsko-menedžerska elita Kučanov Forum 21 najbolj pooseblja slovensko tranzicijsko pot iz komunizma v kapitalizem, ki pelje od Kučanovih delavcev do Kučanovih tajkunov. Ker komunizem in nacionalizem združi kolektivistična razlaga sveta, so se v Sloveniji nekdanji komunisti v imenu zaščite nacionalnega interesa v gospodarstvu uspešno preoblikovali v nacionaliste in vplivne menedžerske lastnike podjetij, ki jih je Pahorjeva vlada pred letošnjim 1. majem preimenovala v slovenske tajkune.

*Stanislav Kovač je ekonomist*