Rad bi……
……umrl med sanjami, v spanju, tako kot moj dedek.
In ne v krikih in krču….tako kot potniki avtobusa, ki ga je vozil.
:)))))))))))))))))
Gmajnici privoščujem prelep vikend, poln sonca in ljubezni.
Saško gre še kej narest, potem pa se odpravim k mojim ljubljenim bitjem.
Se preberemo kej v priliki.
Fantom zauh, pupkam pa lubčke na popka. Čau.
Tako je, prijatelj sprevržko. Pogovori o smrti so
sicer nujno zlo in druga plat tega našega prelepega
življenja. Zato se pogovarjamo o življenju, o tem, kako
lepo zna kje biti, o naših ljubljenih, o cvetenju, brstenju,
o ljubljenju, …. uf, tukaj sem pa rahlo zašla …..
Dobro jutro, gmajna moja zlata, dobro jutro svet,
dobro jutro vsi dobri ljudje, dobro jutro ljubezni moje …..
Prav imaš, Jani. Ko se človek enkrat sreča s
smrtjo, se je ne boji več. Boji se le tistih pogovorov,
ki potekajo za toplo pečjo, pri mizi ob kozarčku žganega
in potici, ob peki kruha, ko se spomnimo, kako dobrega
je pekla naša stara mati in takrat se zavemo, da je ni več,
da je umrla in beseda steče na to, kako je umrla. Postane
nas strah, ne strah smrti, postane nas strah tega, da
izgubimo ljudi, ki jih imamo tako zelo radi. Tega se bojimo,
ne samega odhoda.
Je pa seveda razlika v odhajanju. Nekdo odide težko, drugi
odidte z lahkoto. In če človek odide tako, kot pravi Saško –
v sanjah v spanju, je to odhod, kot bi človeka položili v mehko
pernico, mu nadeli nasmeh na obraz in toplino tja, kjer nič več
ne boli. Daj bog, da bi vsakdo odšel tako: z nasmehom na
obrazu in z najlepšimi sanjami v glavi ……
Ah ja, pri nas tako svinjsko piha, kot ponavadi
pozimi. Če ne bi bilo tako, bi bila zdaj že zunaj,
tako mi pa Darja Švajger prepeva uno: “Solze v
očeh …. zdaj vem …” Zdi se mi, da si jo prav ti
pred kratkim nalimala sem gori.
“V tvojih sem očeh
v tvojih sem dlaneh ….
… ko nežno božam in
ljubim te …..”
Tako lepo, zunaj pa padajo mraznice in piha in je
grdo sivo. A moje srce poje in igra v ritmu sirtakija !!!
Ja, grem pogledat, kdo me pogreša na uni strani?
Se mi pa malo čudno zdi tole? Že mesec ali dva se
nisem tam oglasila, zdaj pa me nekdo celo pogreša?
Hvala ti.
Dobro jutro , dober dan nedeljski , gmajnca !
Ma , ne mi sedaj o smrti parjatli , ko
je ravno leeeeeepo postalo to življenje !
A ne ?!
… in tale zimski dan , kateremu se sredi
pomladi lahko le smejimo , kar misli naj si , da nam
še more do živega takle mraz , haha , nič ne bo ! Sance
je vse niže , vse bliže , vse topleje …. je tudi morje …, ocean …
… led se je stopil …. men se …danerečemkaj …
Barbi , malo,miceno prepozno si najavila svoj pohod na Katarino .
Skoda , sicer bi se ti z veseljem pridruzila ! – z avtom do kmeckega
turizma , le vise in dlje v gozdove pa z ruzakom … al kako ?!
Lep dan in naj te ne prepiha in ne prehladi se .
Ljubezen ,ljubezen ,
kako je silna ta ljubezen …
Naj vas zadeeeneeeeeeeee !
Gmajna !!
…………………………….
Pa bo pomlad prišla
z oblaki šumečimi ,
pa bo pomlad prišla
z rožami rdečimi,
s tistimi rosnimi,
mladimi rožami…
O , kak se po rožah
toži mi !
………………….
………………….
Jaz pa le pojdem takrat
za oblaki šumečimi,
jaz pa le pojdem takrat
za rožami rdečimi :
morda kdaj najdem cvet ,
morda kdaj srečam oči,
tihe dobre oči,
tihe dobre oči .
Minatti naš ! A ni naš , no ?
Mariči !!!
…..ti rekel nekaj lepega…gre ena pesem, ali ne Saško, uživajte , uživaj med svojimi sončki, naj vam snegec dela veselje, cmoka in pa-pa.
p.s. Smrt pa je zame tema, s katero se soočam , ko nastopi, kajti težave najbolje rešujem, ko se pojavijo…čeprav smrt ni težava, temveč del našega življenja, pa vseeno ne želim o njen razpravljati sedaj…Seveda pa je najlepša smrt res tista, ko zaninaš…za tistega, ki zaspi, za vse okoli pa je žalost, bolečina…ne …ne bom mislila na to, ker me še sedaj boli…pa čeprav je že 15 let, kar mi je umrl očka.
Zakaj po tebi, sprevržko, tudi to se
dogaja, tudi to, na srečo in na žalost,
kakor kdo vzame. Ne bomo po tebi,
čemu le. Dejal in zapisal si, da želiš tu
na forumu biti čisto nekdo drugi. In to si
in tega se drži in bodi tisto, kar želiš. In
če ti paše zapisati, da je nekdo odšel v
pi.ki ali na pi.ki, potem pač zapiši. Vsakdo
si bo prebral po svoje, zamislil po svoje in
…..hm, kdo morda tudi razmislil o takem odhodu ??
Eh no, muca, muca, ma nehi, ti kar tko napiš, kot si,
saj smo “opismenjeni”. Ja, za zamislit se pa je, seveda.
Ej, sprevržko, sva midva dežurna kovnčka, ne de? Pa
full prijetno je, kajne? Čez štirinajst dni pridem v vaš
konec in če nisi predaleč, jo bova eno, ne de ??
Mariči!
resnično,prisrčno,prisrčno vabljena ta petek po 16.uri v BTC(beri našo kletko,se bomo še cel teden usklajevali,kje in kdaj:-)))),ko pa prideš v naše kraje…je mus ajnc obiskati me!je že Naš Razbo naredil napako,da je šel mimo,pa je dobil hud opomin zaradi tega!
Prisrčno dobrodošla,samo najavi se prej,da ne bi bil kje drugje takrat in bi mi bilo potem žal..
Sp