Sploh, če do poroke prideš z večletnim izsiljevanjem in sitnarjenjem. A ni to bolj ponižujoče, da moraš človeka dobesedno prisilit, da se poroči s tabo? Kaj potem pomenijo vse tiste zaobljube, če je pa tam proti svoji volji?[/quote]

Se strinjam s tabo.

Mnenja sem, da če sva se midva odločila, da bova skupaj živela, ne rabiva nobenih poročnih listov in ceremonij. Za naju dva je to dovolj. Eni pa se poročajo zaradi drugih zadev: eni bi radi imeli ohcet, eni bi radi “posedovali” svojega zakonca in rekli “to je moj mož/žena”.

Midva tega ne potrebujeva, sva skupaj že 17 let, imava dva otroka in ne čutiva nobene potrebe po kakšnih ceremonijah. Še nikoli v življenju nisem imela problemov, ker nisva poročena.

Sploh, če do poroke prideš z večletnim izsiljevanjem in sitnarjenjem. A ni to bolj ponižujoče, da moraš človeka dobesedno prisilit, da se poroči s tabo? Kaj potem pomenijo vse tiste zaobljube, če je pa tam proti svoji volji?[/quote]
saj ga pa ni prisilila v skupno življenje, le v eno formalnost, ki pa njej veliko pomeni. vse tiste zaobljube, kako jo bo imel rad bi v vsakem primeru morale držati, pa če sta poročena, ali pa ne.[/quote]

Zakaj je pa potem ponižujoče biti neporočen, če je poroka samo formalnost in zaobljube v vsakem primeru držijo?

saj ga pa ni prisilila v skupno življenje, le v eno formalnost, ki pa njej veliko pomeni. vse tiste zaobljube, kako jo bo imel rad bi v vsakem primeru morale držati, pa če sta poročena, ali pa ne.[/quote]

Zakaj je pa potem ponižujoče biti neporočen, če je poroka samo formalnost in zaobljube v vsakem primeru držijo?[/quote]

tega pa jaz nisem trdila.

je pa to lahko ponižujoče za ljudi, ki so globoko verni in tradicionalni in jim je življenje skupaj pred poroko strašen greh. tudi taki so in imajo pravico to svojega mišljenja.

Meni se zdi pa brezveze se poročat, sploh po 10 in več letih koruzništva.

Seveda imajo to pravico. Ne vem pa, zakaj že v osnovi ne poiščejo kompatibilnega partnerja, ampak nekoga, ki se s tem ne strinja in se noče poročit.

Midva že 30 let živiva skupaj, neporočena. Včasih se hecava, da se bova mogoče pa na kakšno obletnico poročila, mogoče, ko bova spet prenavljala hišo, da bova lahko dla kar spisek daril:). Zakaj se nisva? Jaz najprej nisem hotela biti s trebuhom na poročnih slikah, potem se nama je zdelo pa čisto brez veze. Sem pa čez nekaj let prevzela njegov priimek, ker so se otroci pisali po njem in sem imela v starih socialističnih časih včasih probleme s prestopom meje. Midva se imava za moža in ženo (tako tudi govoriva en o drugem) in nama popolnoma “dol visi”, če kdo misli, da temu ni tako.

Jaz pa ne razumem: če je poroka zanj res SAMO papir, zakaj potem tak upor do poroke? Pa saj je vendar samo papir, no. Nič posebnega… In če si ženska tega želi – zakaj ji ne bi izpolnil želje?

Mene pač moški, ki se nočejo pročiti zato, ker “je to samo papir in jim itak nič ne pomeni” sploh ne prepričajo. Mislim, da jih je pravzaprav poroke strah in da tega ne jemljejo kot samo papir, ampak kot nekaj globjega, obvezujočega…

ima prav to je le papir,bistvo je kaj je za tem papirjem..

Se strinjam z barbaroSB. Če je poroka le “en papir”, zakaj torej tak odpor proti temu “ubogemu papirju”? O moških, ki nimajo toliko jajc, da bi svojo najdražjo zaprosili za roko, si mislim svoje.

Žalostno je tudi, ko slišiš od kakšne koruznice, da se onadva imata za moža in ženo, čeprav nista poročena. Vidva se kar imejta, saj se ima kakšen Lojze v psihiatrični bolnici tudi za Napoleona. Ampak ni Napoleon in dva koruznika nista mož in žena, če nista poročena. Sta koruznika, partnerja, priležnika, ljubimca…. saj je dosti izrazov, ampak mož in žena sta dva, ki sta se poročila oz. stopila v zakon.

In še ena žalost: koruznica prevzame priimek od svojega koruznika! Hahaha, da se kao vsi pišejo isto. Če gre samo za priimek, bi lahko tudi koruznik vzel njenega, kajne?

Po mojem mnenju je le malo takšnih žensk, ki se v resnici ne želijo poročiti. Takih moških pa je ogromno! Seveda je koruznici lažje pri srcu, če se tolaži z raznimi floskulami, ki so naštete že zgoraj – ampak ženske, dejstvo je, da vas vaš moški enostavno ni zaprosil za roko oz. vas ni vprašal ali se želite poročiti z njim! To je boleče dejstvo, pa zavijajte v vato, kolikor hočete. Vem, da se morate z nečim tolažiti.

Kateri moški svojo partnerko resnično spoštuje, jo bo vsaj vprašal, če se želi poročiti z njim.

Se delno strinjam (razen z zadnjim delom o spoštovanju), ampak… zakaj bi bilo to, da ženska vztrajno sitnari in teži, dokler se moški ne vda v poroko, kaj bistveno bolje?

Tu ni govora o primerih, ko moški žensko psontano in na lastno željo zaprosi, ampak o moških, ki se nočejo poročit, pa jih ženske prosijo, prepričujejo, izsiljujejo, trmarijo,… dokler oni ne popustijo. Zakaj je to kaj bolje, kot če ženska enostavno ne vztraja pri poroki?

A je poroka sama po sebi res takšno zadoščenje, tudi če ženska globoko v sebi ve, da moškemu ni bilo do tega, da bi se poročil z njo, pa je to izsilila od njega?

Se strinjam z barbaroSB. Če je poroka le “en papir”, zakaj torej tak odpor proti temu “ubogemu papirju”? O moških, ki nimajo toliko jajc, da bi svojo najdražjo zaprosili za roko, si mislim svoje.

Žalostno je tudi, ko slišiš od kakšne koruznice, da se onadva imata za moža in ženo, čeprav nista poročena. Vidva se kar imejta, saj se ima kakšen Lojze v psihiatrični bolnici tudi za Napoleona. Ampak ni Napoleon in dva koruznika nista mož in žena, če nista poročena. Sta koruznika, partnerja, priležnika, ljubimca…. saj je dosti izrazov, ampak mož in žena sta dva, ki sta se poročila oz. stopila v zakon.

In še ena žalost: koruznica prevzame priimek od svojega koruznika! Hahaha, da se kao vsi pišejo isto. Če gre samo za priimek, bi lahko tudi koruznik vzel njenega, kajne?

Po mojem mnenju je le malo takšnih žensk, ki se v resnici ne želijo poročiti. Takih moških pa je ogromno! Seveda je koruznici lažje pri srcu, če se tolaži z raznimi floskulami, ki so naštete že zgoraj – ampak ženske, dejstvo je, da vas vaš moški enostavno ni zaprosil za roko oz. vas ni vprašal ali se želite poročiti z njim! To je boleče dejstvo, pa zavijajte v vato, kolikor hočete. Vem, da se morate z nečim tolažiti.

Kateri moški svojo partnerko resnično spoštuje, jo bo vsaj vprašal, če se želi poročiti z njim.[/quote]
da takoj podrem tvojo teorijo ,midva sva se porocila zaradi skupnih interesov,po tvoje se imava res rada,saj me je zaprosil..poroka je samo papir in nikar se ne tolazite porocene dame,ce imas papir imas moza v lasti..jutri ti da lahko nogo in gre-zapomni si to,nic bolje nam ni kot koruznikom..eni so poroceni zaradi interesa,drugi zaradi ljubezni..eni so koruzniki ker jim je tako veliko bolj enostavno,drugi pa so koruzniki ker gojijo o ljubezni in porocnem listu svoje prepricanje..sama poroka se nikoli ni bila izkaz ljubezni,izkaz ljubezni je spostovanje in zaupanje ter skrb med partnerjema,za vse to pa ne rabis nobenega papirja.ce pa tega ni -tega ne pricara noben papir,pa magari ce bi bil z dijamantki okrasen.
in s cem se tolazimo me porocene,da je zvezan in samo nas hahahaha..get real woman

Mislim, da je kar veliko ženski, ki jim poroka ne pomeni NIČ. In res ne želim, da tudi v mojem imenu posplošute, da si ženske želimo poroke. Ne, ene si je ne želimo. In nismo od rojstva sanjale o princu na belem konju, pa o kopici otrok. NISMO. Se je pač zgodilo, da smo se poročile. Ker smo se “morale”, ker se je to spodobilo, ker so to od nas pričakovali, ker…

Pa vendar, NIKOLI, ampak res NIKOLI nisem sanjala o poroki, pa o krasni ohceti…

Jaz sem se poročila v sredo, v kavbojkah in natančno 4 smo bili na poroki.

In res mi greste na živce s tem, da se ženske sanjamo o poroki.

Za tisto gor, ki pa je moža izsilila, da se je poročil z njo, za tisto pa nimam besed. Ker če bi začela pisat, bi bilo preveč grozno. Samo mož se mi smili.

dejstvo je, da vas vaš moški enostavno ni zaprosil za roko oz. vas ni vprašal ali se želite poročiti z njim! To je boleče dejstvo, pa zavijajte v vato, kolikor hočete.

če se je tisti isti moški odločil imeti otroka, je to veliko več, kot če zaprosi za roko, je to veliko večja obveza itd…

Pa kaj skušate prepričati, da je poroka samo en papir. Za tistega, ki to je, naj bo. Očitno bi se rada poročila, zakaj se mora podrejati fantu. Mogoče bi on upošteval njeno željo. Saj ne gre za ceremonijo, papir ipd. – gre za željo, da bi bila poročena.
Meni to veliko pomeni, sem poročena, pa nikogar ne prepričujem kaj je bolj pametno.
Nekatere moje znanke skušajo prepričati, da gre samo za en papir, čeprav bi se v resnici rade poročile, pa fantu ni do tega, nekatere so preveč škrte, da bi kakšen evro porabile v ta namen (bi se, če bi imele sponzorja), tako da koruzniki ostanite koruzniki, mi pa bomo zadovoljni v zakonskem stanu.

Ne poroči se. Če boš dolgo tečnarila ti bo ustregel, ampak to ni to…

Poročena sva 20 let, predtem sva pa 6 mesecev živela skupaj. On bi bil zadovoljen tudi s takim položajem, pa sem mu povedala da se želim poročiti, ker mi to pomeni veliko in sva se- brez prisile. pomembno se mi zdi, da se oba zavedata, da se s poroko nekomu obvežeš, da si upaš biti vedno z njim (ne trdim, de se midva ne moreva ločiti; če nama ne bo zneslo grem raje narazen kot da se matrava skupaj zaradi papirja) in ne da ob prvih težavah letita narazen. Ogromno mladih se danes boji obveze-da naj bi skrbel, se oziral še na koga drugega razen nase. Če maš papir imaš malo več sitnosti če se hočeš ločiti. Ni treba, da smo vsi poročeni, tudi si ne želijo vsi poroke, ampak mislim, da tisti papir pa le da neko težo skupnemu življenju. Eni se ga verjetno bojijo, le zakaj bi se ga drugače tako branili. Pa niso stroški krivi, ker daš za poroko kolikor hočeš. Lp

… sploh ni šlo za papir, ampak tisto, ko sem rekla “da” … In pa to, da bom nosila njegov priimek in najini otroci tudi, da smo skupaj, kot ena celota. In ja, se strinjam, ljudje se bojijo dat obvezo …

Poroka je samo papir in mala malc’a se je poročit. Greš se prijavit in se poročiš. Brez ceremonij.
Še fotografije ne rabiš! A osebno imate pa vse, ki vam je poroka le papir? Meni več časa vzame, dobit novo osebno, kot mi ga je poroka:)))

To, da sem danes z nekom in da si ustvarjava skupno življenje, načrtujeva prihodnost, je zame veliko večja obveza kot list papirja. Gori pišejo, da je poroka pogodba. Ker se vsako pogodbo da razdret, v čem je smisel?
Poroke so bile pomembne včasih, danes pa so popolnoma stvar osebnih preferenc, včasih pa tudi pritiskov sorodnikov. Nekega pravno-formalnega pomena pa nimajo več, ker je koruzništvo pred zakonom enako priznano.

Se strinjam z barbaroSB. Če je poroka le “en papir”, zakaj torej tak odpor proti temu “ubogemu papirju”? O moških, ki nimajo toliko jajc, da bi svojo najdražjo zaprosili za roko, si mislim svoje.

Žalostno je tudi, ko slišiš od kakšne koruznice, da se onadva imata za moža in ženo, čeprav nista poročena. Vidva se kar imejta, saj se ima kakšen Lojze v psihiatrični bolnici tudi za Napoleona. Ampak ni Napoleon in dva koruznika nista mož in žena, če nista poročena. Sta
koruznika, partnerja, priležnika, ljubimca…. saj je dosti izrazov, ampak mož in žena sta dva, ki sta se poročila oz. stopila v zakon.

In še ena žalost: koruznica prevzame priimek od svojega koruznika! Hahaha, da se kao vsi pišejo isto. Če gre samo za priimek, bi lahko tudi koruznik vzel njenega, kajne?

Ti pa ravno nisi… sploh ne vem kako bi se izrazila. Lahko ti odgovorim zase, če nisi dojela. Jaz se nisem želela poročiti, ne on. Vprašal me je pa sigurno 10x (ob tem pa vem, da se tudi njemu zdi poroka brez veze, ampak je vprašal). Njegov priimek sem prevzela zato, da se pišem enako kot otroci, ne zato da se pišem enako kot on, to sem tudi že zgoraj povedala. Če te pa zanima zakaj se otroci pišejo po njem- ker je lepši in lažje izgovorljiv priimek kot je bil moj.

Po mojem mnenju je le malo takšnih žensk, ki se v resnici ne želijo poročiti. Takih moških pa je ogromno! Seveda je koruznici lažje pri srcu, če se tolaži z raznimi floskulami, ki so naštete že zgoraj – ampak ženske, dejstvo je, da vas vaš moški enostavno ni zaprosil za roko oz. vas ni vprašal ali se želite poročiti z njim! To je boleče dejstvo, pa zavijajte v vato, kolikor hočete. Vem, da se morate z nečim tolažiti.

Kateri moški svojo partnerko resnično spoštuje, jo bo vsaj vprašal, če se želi poročiti z njim.[/quote]

Mogoče bi si pa ljudje raje našli partnerje, ki so jim podobni po vrednotah, željah in pričakovanjih, pa ne bi bilo tega.

Ona se hoče poročit? Naj se poroči.
On se noče poročit? Saj se mu ni treba.

Dejstva so taka:

– skoraj vsaka ženska si želi poroke, saj ji predstavlja občutek varnosti in potrditev ljubezni
– tista, ki pravi, da je poroka samo papir, ima pač smolo, ker je nihče ni zaprosil
– ne verjamem, da bi ženska, ki ljubi svojega dragega in on ljubi njo in si želi z njo ustvariti družino in jo okronati s poroko, kaj takega odlonila
– poroka = papir je puhel izgovor za tiste, ki niso čisto prepričani, da je ona/on prava/-i
– ko so na svetu otroci, imajo različne priimke, kar ni ok
– zveze neporočenih parov imajo nekak prizvok začasnosti (lahko kar spokaš kufre in greš)
– poroka je čudovit, nepozaben dogodek
– krasno je reči, moj mož , moja žena, namesto “moj fant ali partner pride na govorilne ure”
– poroke so postale nemoderne v novejšem času, ko se mladi kar odločijo za skupno življenje, nato pa več ni prave volje in želje za poroko. To je pravzaprav do neke mere razumljivo in logično.
Nekoč, ko pa niso živeli skupaj (na koruzi), so si blazno želeli poročiti se, saj je bil to edini način, da dva zaživita skupaj.

Je pa velika razlika med “poročiti se” in “imeti ohcet”. Za odločitev za poroko ta druga zadeva sploh ni nujna, saj je večinoma prav ohcet z vsem cirkusom vred največja ovira za mnogo moških, prava nočna mora. Lahko se to izvede zelo preprosto, brez cirkusov in svatov, samo s par prijatelji stran od doma, nato pa en piknik za malo večji krog. Take vrste porok so v zadnjem času zelo pogoste in so mnogo cenejša varianta, prihrani se ogromno denarja in živcev. Mogoče bi bil pa tvoj dragi za to varianto?

ponižujoče če nisi poročen? kera glupa izjava? zakaj naj bi bilo ponišujoče? za tiste ta verne je ponižujoče pa nemoralno,…to jaz poslušam že nekaj let. pa da grešim pa nevem kaj še vse. dol mi visi kaj si kdo misli o ne-poročenih.

to da imaš lahko otroke pred/brez poroke se popolnoma strinjam. se pa dva kolega totalno ne strinjata in se letos poročita samo zato, ker hočeta otroka in je zanju otrok, ki se rodi pred poroko nekaj napačnega, ga ne sme biti. jaz takih sploh ne razumem.

če se pač eden od partnerjev noče poročiti, res sploh nikoli v življenju ni pripravljen narediti kaj takšnega in če je tebi grozno dosti do tega, potem je bolje, da končata ali pa se sprijazniš s tem, da nebom nikoli poročena. če mu težiš s poroko bo tako ali tako konec vsega.

meni je poroka samo en ne potreben papir in nimam nič od njega, samo nepomembne stroške. moj bi se sicer poročil, ampak mu je škoda denarja. če se bova kdaj odločila za poroko se bova, če pa ne je pa tudi tako prav.

aja a je imel kdo že kakšne “probleme” ker ni poročen? recimo če je bil partner v bolnišnici pa ker niste uradno njegova žena, niste mogli it do njega v sobo? kolegica je to doživela, ko je imel partner prometno nesrečo, so ga odpeljali v eno bolnišnico in ni smela do njega, ker ji zdravniki in medicinske niso dovolile, ker so najprej starši pa ostalo sorodstvo in so mogli dovoliti da je lahko šla k njemu, je prej sploh niso spustili v sobo. mogoče se edino v takem primeru “splača” biti poročen.

Vem kakšni so možje ki so pijani in se valjajo okoli kelnerc če je pa mož trezen gre pa na internet in vidi kako e kelnerca lepa jo pa vpraša ljubica ali se bi poročila z menoj ti pa ostanec sama .