Radni narode ……….
…………. , pet in dvadeset je stati,
ustaj radi narode Crne Gore, okreni se i ……..
mirno spavaj dalje.
Dobro jutro, moja mila gmajnica. Lepo jutro vam
želim, tako, da bi se prebudili tako kot jaz, ko sem
našla tako spodbuden “dan” tukaj gori. In potem
še lepši dan, in ………….. ah no, kaj čem nakladat,
sem se malo odvadila, ker ………………………………..
Moj mili zajček, na tvoj črni smrček pa enega
toplega cmočka za tole jutro in tole misel:
Zaradi viharjev poženejo hrasti globlje korenine. (G.Herbert)
Zakorenini se, drago moje dekle, zakorenini se v to življenje,
ki ti je še nečesa dolžno……. dolžno ti je še prenekatero lepo
jutro, dolžno ti je še prenekateri lep sončni dan, dolžno ti je
par lepih besed in nežnosti, dolžno ti je še smeha in veselja,
oja, to življenje ti je še marsičesa dolžno.
Vendar si ti tista, ki ne sme pozabiti na njegov dolg. Nikar ne
odmahni z roko: ah, saj bo, bo že, bo pa jutri dalo, če ne ni
v stanju danes….. nikar!!! Danes naj da to, kar mora dati danes,
dolg za jutri boš izterjala jutri. Ne popuščaj, kajti če popustiš temu,
kar moraš dobiti danes, boš jutri dobila samo tisto, kar znaša
dolg za jutri, današnji dolg pa bo žal odpisan!!!
Torej – danes, kar je tvojega danes, jutri, kar je tvojega jutri !!!
Nič, kar ostane, ne bo več vrnjeno, nič! Dolgovi so nakopičeni,
izkoristi vsaj trenutke, ki so ti dani, vzemi od njih to, kar ti pripada …………………
Niobči moja zlata, pogrešam te, zelo zelo te
pogrešam! Naj še tebi povem nekaj čudovitega
za to mrzlo jutro?
Stopaj po sledi mavrice,
stopaj za zvoki pesmi
in vsepovsod te bo obdajala
lepota.
Po sledi mavrice vodi pot
iz najbolj goste megle.
/Navajska pesem/
Boš videla, danes bo vsem nam zasijala mavrica v najlepših barvah ……. v barvah …….. smeha, veselja, radosti, pesmi, šal ……….
Niobči moja zlata, pogrešam te, zelo zelo te
pogrešam! Naj še tebi povem nekaj čudovitega
za to mrzlo jutro?
Stopaj po sledi mavrice,
stopaj za zvoki pesmi
in vsepovsod te bo obdajala
lepota.
Po sledi mavrice vodi pot
iz najbolj goste megle.
/Navajska pesem/
Boš videla, danes bo vsem nam zasijala mavrica v najlepših barvah ……. v barvah …….. smeha, veselja, radosti, pesmi, šal ……….
Muca naša zlata, tudi zate imam lepo misel
to jutro, tudi zate; za najbolj pogumno in
vztrajno dekle, za žensko s srcem in dušo in
še njeno srce ima tudi svojo dušico.
Edini pogum, ki kaj šteje,
je tisti, ki popelje
od danes do jutri.
/M.McLaughlin)
Ko je tvoj lok zlomljen in si
porabil zadnjo puščico, ustreli;
ustreli z vsem srcem.
/Zenovski rek/
Muca, ti pa zdaj lok stran in streljaj, streljaj, streljaj, kot znaš le ti !!!
………. za katere nikoli ne bom v resnici vedela,
koliko jih sploh je, ker so eni dvakrat, eni so še
en parkrat …. pa to ni važno, važno je, da sploh so.
In vse imam za pogumne, za zelo pogumne fante.
Zato, pobčki naši, za vas tole misel:
Sorazmerno lahko je biti pogumen,
kadar stojiš pred otipljivo nevarnostjo –
večji pogum pa je potreben za soočenje
z nejasim, negotovim, brezimnim strahom,
ki vznemirja zaskrbljenega duha.
In to je svet velikih tihih junakov.
/Pam Brown -1928/
Pametna žena, anede! Ona ve, da ste vi naši tihi junaki, saj se tukaj gori dnevno srečujete z nejasnim, negotovim, brezimnim …….. pa ne strahom, ampak nečim, kar bi kdaj lahko bil tudi strah … zato pa ste vsi vi, KR, Jani, Rudolf, Saško, Štumpi, ježek, Antonius, …….. naši tihi junaki.
Pa za moji lučki – Severnico in Zvezdico
tudi imam to jutro lepo misel, prelepo:
Bodi prijazen – vsakdo ki ga srečaš,
bije težak boj. /J.Watson/
In še tole, kar je čisto za vaju, za vaju obe,
ki svetita tu in nam, ki prinašata lučko vsem,
ki vaju prebirajo:
Tisti, ki prinašajo svetlobo v življenja bližnjih,
tega ne smejo zadržati zase. /J.M.Barrie/
Tako, punci, in zdaj zasvetita v vsem soju svoje močne lučke, nam vsem, ki to lučko iščemo.
Lepo jutro, lep dan ……… poln svetlobe!
…….. ki so in ki jih ni, ki pridejo in ki grejo, ki ne morejo
sem gori zaradi prezaposlenosti, kot jaz večino teh dni,
za vse ostale pa moj topel objem in cmočka, mojo misel,
ki potuje sem in tja z vami, mojo željo, da se vam časi
kaj kmalu obrnejo na boljšo plat, da bomo vsi skupaj znali
zaužiti kakšen košček svetlega dne brezskrbno kot otroci
v peskovniku ……. zgolj s smehom, veseljem in srečo ter
hvaležnosto do tega, kar pač imamo.
Seba, tebe pa jaz šparam ……….. čisto in samo
zase….. ko te dobim v pesti, ti spasa ni ………….
pridem kmalu v Ljubljano in srčno upam, da
se boš odzval vabilu samo na eno pijačko, rada
bi te spoznala v živo ………. pismo ej, resno!!!????
Ne gre drugače, veš !
Ojoj , joj..
moja Mariči ! Kako so me spet pobožale te besede . Mene vedno taka energija obide , ko preberem kar mi napišeš in začutim toploto v telesu , kot pri bioenergiji . Pa ravno prejle zjutri , mi je sosed ) sicer zelo malokrat govoriva , če sploh kdaj ) , da se tolikokrat spomne name , kadar mu je težje …in dodal : nikoli ne sme biti človek predober , priden pa tudi ne .
Trudim se dnevu vzeti svoj , moj dolg .
Pa gre težko . Težko zato , ker jih prej nisem znala iztržit , ker se, bila naivna in sem verjela , da bom, dobila vse kar sem dajala povrnjeno v isti meri . Pa temu ni tako . Zdaj imam trše delo , zdaj težko dobivam izgubljeno .
Lepo mi je bilo to jutro prebrati tvoj post .
In nekaj je..pošteno se bom držala teh besed , ki si jih napisala..z njimi bom močnejša !!