Nobene konotacije ni v tem vprašanju, čista radovednost.

Zakaj ste se pari, ki bi lahko imeli tudi dva ali več otrok, raje odločili za samo 1 otroka. Je bil vzrok finančni (1 lahko nudim več), osebni (1 otroka daš čez in si fraj), stanovanjski (majhno stanovanje), lastna prepričanja (recimo, okoljski vidik), kaj drugega?

Res me zanima, zagovarjam idejo, da naj vsak ima toliko otrok kot jih hoče, ali če jih noče imeti, tudi prav. Ampak ta 1 otrok mi je pa zanimiv, ker si ga težko razložim.

Prosim in hvala, če je kdo pripravljen deliti svoje razmišljanje.

Za zdaj imamo enega, morda bo tako ostalo, morda ne, bomo videli. Sicer nimamo finančnih težav, ali težav z malim bivališčem, ampak vseeno. Enemu se lahko veliko bolj posvetim kot 4. Ne želim, da moji otroci končajo kot samorastniki in gredo na lesne in kovinarske šole. Drugi vidik je okolski. Na svetu je že preveč ljudi. Res ni potrebe po tem, da jih še mi vsak po 4 naštepa.

Imava stanovanje s spalnico in kabinetom. Zanj sva zakreditirana do jajc do penzije in to oba. Bog ne daj, da se kateremu kaj zgodi. Kam naj dam 2 otroka? Spalnico potrebujem, ker delava na 3 smene.

Za info? Me samo zanima? A dnevno imate? Ker ženina sestra je zdaj dobila stanovanje cca. 120 m2 ogromna dnevna, ogromna spalnica, posebi kuhnja, dva veceja, velik hodnik, in dva kabineta oz. dve otroški sobi in javka, da ne ve če bo dovolj veliko za imeti otroke.

Rizična nosečnost, prezgodnji porod…..nisva upala še enkrat reskirat.

Majhno stanovanje, lastniško. Če ne bi imeli lastnega stanovanja, bi morda, morda lahko kandidirali za večje neprofitno. Ni pa nujno da bi s točkam prišli do stanovanja.

Negotovi časi in ja tudi financno nekako ne znese. Brezplačne osnovne šole, pa toliko dtvari je potrebno kupiti od zvezkov, delovnih, pripomočkov, izleti, šole v naravi, kakšen trening, pa saj nimamo funkcionalnih plač.

Smo v placnih razredih ravno toliko, da je potrebno precej dodati vrtec

Denvna je skupaj s kuhinjo in jedilnico en sam prostor 35m2.

Potem je spalnica 12m2.

In kabinet 8m2

sepravi vse skupaj malo čez 50 m2. Verjamem, da vam ni lahko. Verjetno je res boljš, da imate samo enega. 2 imet v malem je hudo.

ker nam je še eden ratal po čudežu. zdaj smo že tako stari, da nimamo več energije, pa tudi biološko je verjetno nemogoče – že prvič je rekla znanost da ni mogoče. Ideološko bi jih pa imel več ja, recimo 2.

‘Ne želim, da moji otroci končajo kot samorastniki in gredo na lesne in kovinarske šole’

Opravičujem se, da smetim, a tale argument ne zdrži. Moji štirje otroci so vsi na fakultetah.

Midva imava 1 dovolj. Še tega ne bi imela, če ne bi moji in njegovi starši tako težili! Da zadostiva družbenim normam, zato. Sicer nisva ravno mahnjena na otroke…

Kaki otrok lepo vas prosim. Imam 4 pse. Če jih hočem komot prevažat naokoli potrebujem 7 sedežnika. Veste koliko stanejo 7 sedežniki? Če si ga hočem privoščit moram delat nadure. Denar gre še za pasjo varuško. Kam naj stlačim še otroka?

Moj bi imel pet otrok, ker prihaja iz velike družine, pa tudi hiša in finance niso problem. Jaz sem rodila prvega otroka, sedaj je pa pa vrsta na njemu, saj smo vendarle enakopravni. Dokler mu ne uspe, ostajamo pri enem!

Ne spadam sicer čisto v tvoje pogoje, ker se za to nismo načrtno odločili. Imam enega otroka, rodila sem pri 36-ih, kasneje pa ni več uspelo.

saj mu bo uspelo, samo ne s teboj:)

Samo en otrok, zdaj že najstnik. Z možem začela pozno. On je bil mnenja, da če že bova imela več otrok, da je smiselno imeti “enega za drugim”.  Po naporni nosečnosti in porodu, sama takoj nisem hotela imeti še enega otroka. In je minilo še nekaj let in sva ugotovila, da nama čisto ustreza, da je  imava samo enega.

iz firbca sprašujem – zakaj samo 1 otrok?

to pa je zelo enostavno za razložit.    ženski egoizem.  1 otrok je kot domača žival. starši egoisti, ponavadi mamica in pol pride ven razvajenček, egoist.  ker si pač noče pokvarit  službe, kvazi neke kvazi kariere, mora levičarka femisntika pazit na linijo. in pač ji je otrok ,kot domača žival.  to je egoizem.   nič druzga.  to so leve fašsitke, feminsitke,, kareiristke, možače, ki pač imajo otorke zaradi  neke sprejetosti v družbi ,status.  v resnici pa se ne želijo odpovedat  svoj službi in kao. ker morajo biti neodvisne in želijo na vzven kazat kak oso uspešne in  mamice in službeno, baje poslovno.   to je egoizem. nič druzga.  to je najslabše kaj lahko otroku narediš.  da je edinček.  zato tui obstja pregovor. sindrom edinke. princeske. ki ni spsoba imet moža in otorke. to so novvodbone slovenke. to je to evo.

Jaz sem jih pa zelel vec in tega nikoli nisem skrival. Imam 5 otrok s 3 ženskami. Zelim si se 2 otroka. Najraje z 2 razlicnima zenskama. Več kot toliko pa ne bom silil. 7 je zame ravno dovolj, da se vsem 100% posvetim in jim dam super popotnico za zivljenje. Ob tem pa skrbim, da so tudi mame zadovoljne in varne. Ce bo se kak vec, pol super. Ce pa ne bo vec nobenega pa tudi ni tak problem. Otroci so meni super.

Sveti duh

to je to, končno nekdo.   jaz bom imel 20 otrok, fseeno mi je z kolko babami, al slovenkami ali rusinjami al ukrajinkami, fseeno mi je. 20 jih hočem imet.  to je to.  nafilat fse kar leze in gre. če pa je na drevesu pa še to dol skljbat. fse je treba pofukat, oplodit in jim froce naredit. točno to.  edini pravi dec tukaj gor.

Se ne strinjam. Zenska mora biti izvenredna. To je predpogoj. Zaenkrat pa s tem nisem se imel problemov. In zenska mora dati prva pobudo in biti popolnoma zadovoljna da bova sla tako cez zivljenje. V kolikor ni, pac izpada. Ampak na lep nacin in brez zamere. Sem pa ze skoraj 50 in sem realen.  Racunam da imam pred seboj le se kakih dobrih 40 let. Od tega pa se 30let ko bom na vrhuncu. Ce me pa se prej pobere, pa naj bo tako.

Podobno kot Milenka. S tem da sva oba mislila, da bova imela dva. Potem ko sva imela enega sva pa oba ugotovila, da nama to ustreza. Jaz mislim, da en otrok poveže družino, drugi jo pa malo razdvoji. Ko sva midva dobila otroka smo vse začeli početi skupaj, oba sva se mu posvetila in skupaj smo oblikovali našo novo družinsko dinamiko. Če bi kasneje dobila še enega otroka, bi očka s prvim počel stvari, ki jih recimo tri- ali štiriletnik že zmore (recimo bi šel na kolo ali smučat), jaz pa bi ostajala doma z novorojenčkom. Tega nisva hotela.

Najprej nisva bila ravno navdusena nad otroci, a sva se potem kljub temu odlocila, da enega bi pa imela. Rodila sem pri 39 ih letih in ugotovila, da je rojstvo otroka in zivljenje z otrokom nekaj najlepsega kar se ti lahko zgodi, najvecja ljubezen. Kot druzina neizmerno uzivamo.
Hitro sva se odlocila, da bi zelela se enega pa zal ni uspelo, leta so tekla in tako pac je. Mi je izredno zal, da nisva imela otrok prej in bi tako imela cas se za enega, ki sva si ga srcno zelela. Pa se hudo mi je, ker bo otrok edinec in ko naju vec ne bo, ne bo nikogar vec imel. Ampak je kar je, je ze tako bilo namenjeno. Vseeno pa sv hvalezna za vsaj enega.

nič druzga.  to so leve fašsitke, feminsitke,, kareiristke, možače, ki pač imajo otorke zaradi  neke sprejetosti v družb

ja biologija je tudi razlog, ni jih vsaka sposobna 5 imet že biološko. Vsaka nosečnost, do konca izpeljana še posebej, ti zniža plodnost v nadaljnje, recimo za 10-30 %

Niso brez razloga umirale pred 100 leti ženske mlajše kot moški, vsako rojstvo je velika obremenitev za telo, in tiste, ki so jih imele 8, to je že na robu zmogljivosti, marsikatera je umrla zarad tega. Dosti se je izboljšala medicina od takrat, ampak še vedno velja, vsako rojstvo “znuca” organe precej, le nekoliko manj kot nekoč

Ni to taka mala malca kot za moške, tistih 5 minut špricnit. Skrb je pa potem še posebej, za oba.

Ker nama je uspelo v prvo – imava čudovitega otroka in drugi poskusi niso bili potrebni.

Ker lahko za enega poskrbiva bolje, kot bi za 2, 3 itd. Tako finančno, prostorsko, nenazadnje tudi s svojim prostim časom.

Ker nisva iz velikih družin in je to neka normalnost.

Ker sem videvala družine s 3, 4 otroki, za katere ni bilo dobro poskrbljeno. Lahko bi bilo mnogo bolje. In tega si pri svojem res nisem želela.

Ker sva potem, ko sva prvega spravila “na noge”, ugotovila, da nama to čisto zadostuje. Če bi se slučajno še kakšen zgodil, sicer ni problema, bi imeli pač še enega, ampak v 1. planu pa res ni bil.

In nenazadnje, iz čiste sebičnosti, ker nisem plemenska samica, ampak imam tudi svoje življenje, ki ni zgolj biti mati. Čeprav priznam, da je to vloga, ki mi največ pomeni in sem zanjo najbolj hvaležna.