radovednost – zakaj samo 1 otrok?
Ena srečno poročena, 17.03.2025 ob 14:28
Ker lahko za enega poskrbiva bolje, kot bi za 2, 3 itd. Tako finančno, prostorsko, nenazadnje tudi s svojim prostim časom.
Ker nisva iz velikih družin in je to neka normalnost.
Ker sem videvala družine s 3, 4 otroki, za katere ni bilo dobro poskrbljeno. Lahko bi bilo mnogo bolje. In tega si pri svojem res nisem želela.
Ker sva potem, ko sva prvega spravila “na noge”, ugotovila, da nama to čisto zadostuje. Če bi se slučajno še kakšen zgodil, sicer ni problema, bi imeli pač še enega, ampak v 1. planu pa res ni bil.
In nenazadnje, iz čiste sebičnosti, ker nisem plemenska samica, ampak imam tudi svoje življenje, ki ni zgolj biti mati. Čeprav priznam, da je to vloga, ki mi največ pomeni in sem zanjo najbolj hvaležna.
a res misliš, da je denar in stalno visenje in vložek vseh pričakovanj v enega otroka res največ kar lahko otroku daš? Se edinci res tako fino počutijo v takih družinah? Poznam jih kar nekaj, ki pravijo, da ni hujšega kot odraščati med samimi odraslimi, ki te pitajo s svojimi pričakovanji. Pa bog ne daj, da se temu edincu kaj zgodi, tako kot sedaj obupujejo starši edincev v Makedoniji.
Hannie, 17.03.2025 ob 12:52
Najprej nisva bila ravno navdusena nad otroci, a sva se potem kljub temu odlocila, da enega bi pa imela. Rodila sem pri 39 ih letih in ugotovila, da je rojstvo otroka in zivljenje z otrokom nekaj najlepsega kar se ti lahko zgodi, najvecja ljubezen. Kot druzina neizmerno uzivamo.
Hitro sva se odlocila, da bi zelela se enega pa zal ni uspelo, leta so tekla in tako pac je. Mi je izredno zal, da nisva imela otrok prej in bi tako imela cas se za enega, ki sva si ga srcno zelela. Pa se hudo mi je, ker bo otrok edinec in ko naju vec ne bo, ne bo nikogar vec imel. Ampak je kar je, je ze tako bilo namenjeno. Vseeno pa sv hvalezna za vsaj enega.
Seveda bo otrok imel koga, si bo ustvaril svojo družino, ki mu bo pomenila vse. Ne skrbite se za takšne stvari, nam edincem tudi popolnoma nič ne manjka. Nimamo bratov in sester, imamo pa prijatelje, partnerje, svoje otroke in nekoč tudi vnuke 
iz firbca sprašujem – zakaj samo 1 otrok?, 17.03.2025 ob 10:20
Nobene konotacije ni v tem vprašanju, čista radovednost.
Zakaj ste se pari, ki bi lahko imeli tudi dva ali več otrok, raje odločili za samo 1 otroka. Je bil vzrok finančni (1 lahko nudim več), osebni (1 otroka daš čez in si fraj), stanovanjski (majhno stanovanje), lastna prepričanja (recimo, okoljski vidik), kaj drugega?
Res me zanima, zagovarjam idejo, da naj vsak ima toliko otrok kot jih hoče, ali če jih noče imeti, tudi prav. Ampak ta 1 otrok mi je pa zanimiv, ker si ga težko razložim.
Prosim in hvala, če je kdo pripravljen deliti svoje razmišljanje.
jaz sem se v zakonu po prvem otroku odločila da je dovolj eden.
Zakaj?
Ker je bila vsa skrb na meni , mož pa je samo delal delal delal….
Ker mu je bilo to lažje, kot pa biti del družine.
Meni je rekla ena oseba, da one2 sta se odlocila za 1 samo zato da je on nobenega vec ne bosta imela, ker jima to ni in da bosta vse svoje sile dala v uspesnost tega otroka in da ta otrok ne potrebuje druzbe sorojencev…. finance in stanovanjski problem pri njih niso problem.
Dejansko je tako in ne bosta imela vec otrok. Glede sorojencev pa je tako, da cim je otrok zqcel hodit v vrtec in bil tam 4 leta star si je s pomocjo starsev ustvaril krog otrok ki so prakticno vsak vikend k njim hodili za vikende prespat in potem so to starsi vracali. Tudi potem v oš so to prakticirali. Podobno je tudi z poletnimi dopusti, vzamejo s sabo otroka od katerega je najvec koristi…seveda mora bit po statusu enak…
Sem pa od parih slisala, ki imajo 1 otroka, da je tako zato da imajo mir pred tastarimi da drugac otrok ne pase najbolj v njihov nacin zivljenja. Je pa tudi tako, da marsikje pride sekundarna neplodnost…
Pri nas imamo 2, se je tako zasukalo da se mi 4 na tesno zivimo kdaj. O prostoru pa raje ne bi. Ko sem bila mlada sem imela srcno zeljo po 3 ogrocih…potem je prisla placna realnost in ostalo in kasneje ko je mlajsi sel v solo se sivi lasje zaradi njega….
menda res, 17.03.2025 ob 14:31
a res misliš, da je denar in stalno visenje in vložek vseh pričakovanj v enega otroka res največ kar lahko otroku daš? Se edinci res tako fino počutijo v takih družinah? Poznam jih kar nekaj, ki pravijo, da ni hujšega kot odraščati med samimi odraslimi, ki te pitajo s svojimi pričakovanji. Pa bog ne daj, da se temu edincu kaj zgodi, tako kot sedaj obupujejo starši edincev v Makedoniji.
Največ kar lahko otroku dam je to, da ga imam rada, da ga poslušam in sprejemam. Daleč od tega, da bi bil otrok moj projekt. Ja, vem, v današnjih časih je to težko razumeti. To, da je on srečen, zadovoljen, da ga bova vzgojila v empatićnega odraslega, ki bo znal v življenju biti srečen. Evo, to je moj cilj. In pa ja, enemu lažje tudi finančno zagotavljam stvari, ki bi jih večim težje.
In lepo te prosim – a ti misliš, da je pa staršem, ki jim umre en otrok, kaj lažje, ker jim nista npr. 2 ali 3?
Kaj pa, če starši umrejo? A je lažje, če zapustijo enega otroka, ali je lažje, če jih ostane več?
Stvari niso tako črno-bele, kot sevajo iz tvojih predsodkov…
