Raj in Pekel …
Dobro jutro, gmajna. Ne gre brez vas. Čeprav
sem že uro ali dve na PC-ju, brez vas ne gre
in konec. Moja droga ste, moj navdih, moje lepo
jutro ste, moja temna noč ste, and also my relax!
Nekako čudno prazna sem v sebi to jutro, brez volje, a Jani mi počasi pomaga do sonca. Me tudi že ščemi tole sončece v oči, prav nad ekranom PC-ja se muza en žarek in mi nagaja. Kdo ve, je bil to prav tisti klic v sili, ki sem ga potrebovala, da sem zaprla eno mapo, odprla drugo in pokukala sem k vam. In danes bi vam prenesla besede Z.Modreja o tem, kaj človek nosi v sebi, ne da bi vas seveda vprašala za dovoljenje. Kdor želi prebrati, bo prebral, kdor nima časa, ne bo. Lahko se je odreči daljšemu branju, saj je ločeno od mojega flancanja. Gremo, prijatelji:
——————–
Pomembno je, da se zavemo, da se lahko pravzaprav o marsičem odločimo; da je odločitev samo naša in od nikogar drugega.
Ko se zavemo možnosti odločitve, se zavemo tudi možnosti izbire. Zato tudi pregledamo, kaj lahko izberemo in za izbor oziroma odločitev prevzamemo odgovornost.
Ko se zavemo možnosti odločitve, moramo izbrati, moramo se odločiti, moramo prevzeti odgovornost. Potem ni več zanašanja na brezbrižnost, na nevedenost, da se nimamo kaj odločiti. Ni več zanašanja na to, da bodo namesto nas odločili drugi.
Tako za posledice slabih odločitev ne bomo več mogli kriviti drugih; sebe ne bomo več mogli razglašati za nikogaršnjo žrtev.
Vse je odvisno od naših odočitev, za katere smo odgovorni. Nihče nas ne more prisiliti ne v eno ne v drugo smer.
Raj in pekel – oboje nosimo v sebi.
Vsak trenutek življenja pomeni novo možnost in novo odločitev ….
—————————
Tako, prijatelji. In bolj ko razmišljam o vsakem odstavku posebej, v katerega je gospod Modrej vložil in izpisal svoje izkušnje, bolj se v vsakem stavku najdem. Sleherna njegova trditev je še kako resnična. Težko je, velikokrat zelo težko, ko se pač zavemo, da smo se zgolj in le zaradi možnosti izbire dolžni odločati, a še težje nam je, ker dolgo predolgo ne vemo, ali je naša odločitev bila tista, ki bi naj bila prava ali ne, ali bomo zanjo zmožni nositi svojo odgovornost?
Za svojo trenutno odločitev vem, da je edina možna in edina prava. In z njo sem zadovoljna. Nisem pa zadovoljna z vsem, kar ta odločitev žal prinaša. A to je tisti del odgovornosti, ki je sledil odločitvi.
Gmajna, lep dan vam želim, vsem skupaj. Sonca toliko, kolikor ga upate zajeti in si z njegovo energijo napolniti lastne baterije. Topline toliko, kot jo zmorete prevzeti. Ljubezeni … ah, o tej ne bi, o ljubezni res ne bi, preveč boli….
Ja Z.Modre… je res moder-pameten…in zelo se strinjam z njim, še posebno z prvimi besedami:”Pomembno je, da se zavemo…!” To je najbolj pomembno in še kako res, ko se zavemo, je svet lepši, vse je lažje, življenje samo…tudi dihanje navsezadnje.
Res pa je, da kar nekaj časa potrebuješ, da prideš do tega, da se nekega dne končno zaveš…ampak je pa potem toliko lepše!
Ne bom več filozofirala…tako čutim jaz…
Zajček!
Da živimo samo enkrat in da je dolgost človeškega življenja zelo kratka sem se jaz ovedel šele dve leti nazaj!najman 25 let prepozno!In zato mislim zdaj uživati,kar se le da!
In to svetujem tudi drugim!saj niso samo problemi na svetu,oštja!Problemi res pridejo sami,dobrim rečem pa moramo iti naproti mi!!!
Sami od sebe se dobri dogodki le redko zgodijo,zato stopimo jim naproti!
Lep dan
Zajček
Sp
Ja draga moja, tako je…ampak jaz sem morala najprej prilesti do faze “zavedati se”…zavedati se vsega…in nato od tistega trenutka dalje živim…vsak dan izživim do konca in pika!
In paše in zelo lepo je takšno življenje in to privoščim vsakemu izmed nas.
Hojla dragi prijatelj…se mi zdi…da sva zadnje čase midva kar pogosto tule v gmajnici…ko je pa tako lepo tu…ja prav paše!
Cmoka za lep dan, naj bo tudi kaj nagajiv…no saj vem, da bos ti že poskrbel za to;))!
