RAZKOŠJE
Prav lepo pozdravljena, draga gmajna
in prav lepo pozdravljeni ves ženski rod,
ki se ukvarja z dojenčki, malo manjšimi
dojenčki (se ve, kajne, kdo so to ???), z
mladostniki, nadebudnimi najstniki, ki pijejo
kri kot pijavke in na koncu še …. ja, z malo
manjšimi dojenčki !!!
In posebej pozdravljen ves moški rod, ki se
ta hip ukvarja z vsem, kar je treba in z vsem,
s čimer se ni treba ukvarjat, samo da niso blizu
tega, kar jim povzroča glavobole, pa naj bodo to
obrazi njihovih “najljubših” in “najdražjih”, njihovi
glasovi, ki jih kličejo k nekemu nedopadljivemu
delu, ali pa hreščeči glasovi v njihovi lastni
nemoči in onemoglosti …… ali pa je to tihi jok v
duši, jok brez solza, jok, ki samo para dušo ….
kajti:
“…. ni hujšega gorja na svetu,
kot zadušene so solze,
ki jim na dan ni dano vreti,
pekoče padajo v srce…!”
…In posebej pozdravljen ves moški rod, ki se
ta hip ukvarja z vsem, kar je treba in z vsem,
s čimer se ni treba ukvarjat, samo da niso blizu
tega, kar jim povzroča glavobole, pa naj bodo to
obrazi njihovih “najljubših” in “najdražjih”, njihovi
glasovi, ki jih kličejo k nekemu nedopadljivemu
delu, ali pa hreščeči glasovi….
Marija.. jaz pa ravno takrat nisem srečen.. ko ni nikogar okoli mene.. … hmmmm a je samo pr meni tko al kaj 🙂
lep in potolažen večer Mariči.. solze pa naj ne bodo zadržane.. ker potem pritisk znotraj narašča in bolečina je še hujša…
Ej, ej, jejejejjeje ej Janiiiiiiiiiiiiiiiiii!
Jest grem zdej pod tuš …. a ti pa u tuš kabino,
al kwa ??? Ojej, kar v trebuhu me je zabolelo
od smeha, če se spomnim tistega časa nazaj,
ko si šel v tuš kabino in so ti vrata … ej, kwa že,
ej, dej povej, dej povej, a ti niso vrata nečesa
…………… eeeeeeeeeeee…… priščipnila???????
A se ni pojavil tu gori en groooooooooommmoooooooozaaaanski
krik, kot uni krik od Tarzana ?????????????????????
Uf, je ta misel lepa, res lepa …….
“NE ŽELIM ŽIVETI TAKO KOT ŽIVIJO DRUGI,
ŽIVETI ŽELIM ZA RADOST IN SREČO MOJIH OTROK”
……. a obenem tudi tako presneto utrujajoča, tako
polna lakote vse naše energije in …. praktično
neizvedljiva za celo lastno življenje, ker je najbrž cena
po določenem obdoboju starosti naših otrok celo previsoka ????
Koliko časa je kdo od staršev pripravljen živeti zgolj in le za otroke ???
Toliko časa, dokler se ne osamosvojijo?
Ali pa je svojim lastnim otrokom na razpolago celo svoje življenje?
In zakaj in v kolikšni meri?
Toliko, kot nas potrebujejo ali toliko, kot smo mi sami pripravljeni zanje biti to, kar smo: ljubeči starši, pozorno starši, starši, ki so vedno tu, ko nas otroci potrebujejo? Kljub temu, da ne moremo razmišljati o svojem življenju tako, kot bi si želeli ???
Ah, otroci, kajne, otroci so naša najšibkejša točka. Naši otroci in otroci, ki potrebujejo ljubezen ljudi, ki so jim jo sposobni nuditi, ki jim jo znajo ponuditi brez zadržkov in brez povračila. Zgolj in le ljubezen zanje !
No, dušica draga, če se spominjaš, potem
potrjuješ mojo domnevo. Lep večer …. samo,
nick ti ne pristaja, tale nick “limonca” ni zate!
Si bolj spešl !!!
“samo da niso blizu
tega, kar jim povzroča glavobole, pa naj bodo to
obrazi njihovih “najljubših” in “najdražjih”……………………………….
No, tole meni samo ozdravi glavobol, Mariči.
njihovi
glasovi, ki jih kličejo k nekemu nedopadljivemu
delu, ………………………
To mi ga pa res nardi :))))))))))))))))))))
Evo, pa sem razložil.
Zato pa pridem vedno po počitnicah ve sesut.
Ker grem od obrazov tistih ki jih imam rad, k obrazom tistih ki mi dajejo delo.
Delo pa ni le kruh in zaslužek ampak tudi ubija duha.
Delo krepa človeka.