Ah, norica sem, prava norica. Pod to temo
sem mislila pisati nekaj popolnoma drugega,
k čemur me je spodbodel ogled ene od oddaj,
ki mi je čisto narahlo osvetlila nekaj malega,
nekaj čudovitega, ki me je zelo zelo obogatila
z novim znanjem, z novim vedenjem, z novimi
mislimi, z možnostjo novega pristopa k temu, kar
počnem, ki mi je dala priložnost, da se tudi sama
potrudim in morda nekomu naredim lepše življenje.
Nekemu malemu bitju, tudi meni to dete pomeni
sončka, mojega malega sončka in njenim dragim
domačim.

In ko je bila oddaja zaključena, sem obsedela na
mestu, zastrmela sem se v neki drugi svet in ga
opazovala od zunaj. Nihče v tem svetu ni odmaknil
roke, ko sem ga prijela, nihče ni odmaknil pogleda,
nihče ni zmignil z rameni, češ: bo že kako! Ne, ravno
nasprotno. Okrog vratu sem začutila topel objem, na
licih poljubček, v očeh pa tistoč in eno zvezdico !!!

Stožilo se mi je po deklici, ki je skoraj malo moja, a je
zdaj še na dopustu. Stožilo se mi je po njeni tihi prisotnosti,
po njenem milem pogledu. Toliko ljudi ima človek okrog in
okrog sebe, a je tolikokrat tako zelo sam! Le kako je to
mogoče ???

Na, presneto, spet sem zajadrala v svoj, čisto samo moj
svet, naj mi gmajnica to oprosti. A toliko bi rada povedala,
toliko bi rada povedala, prej kot se odpravim na dopust
in se več kot teden dni ne bom mogla javiti tu gori. Dolgčas
mi bo po vas, o kako zelo dolgčas! Že zdaj komaj preživljam
dneve brez vas! A je moj gospodar čas, ki ga ne morem ne
dohiteti, ne uloviti, ne ustviti, ne upočasniti.

Tiha, prav imaš. Le čemu in za čim se tako hitro pehamo ?

Draga moja Marija,
tudi to je del in to velik del mojega življenja. In skozi ta del vidim v prihodnost. In me je strah tega!
Pa vendar moram misel na prihodnost odrivati in poskušati živeti samo za danes in preživeti.

In res bi ti rada rekla, da bi te rada srečala.
In res ti želim lep dopust, trenutke, ki napolnijo srce in jih nosiš s sabo.
Vem, da so te zadeve vznemirile in vem, da jih boš kot mama razumela, da te ne bodo tiščale.
Hvala, Marija!

Vsako jutro bom gmajnico pozdravila tudi zate!
pozdravček
d

Da, Tiha, živeti v danih okoliščinah z danostjo,
ki je dana le redkim, ni niti najmanj lahko, a vedi,
da je veliko ljudi, veliko veliko mamic, ki zadeve
vzamejo take, kot so. Morda so začetki težki in
hudi, a pride čas, ko se naša srca odpro na stežaj
za ljudi, ki nas potrebujejo !

Tiha, tvoj del življenja je kljub odrekanjem, kljub
vsemu kar je in česar ni, zelo bogat. Bogat po tisti
plati, po kateri ostajajo ljudje ponavadi zaradi svoje
površnosti … zelo revni. Prihodnost matere pa ni zgolj v
prihodnosti sami, temveč je v slehernem trenutku, bodisi
v trenutku včerajšnjega večera ali jutrišnjega jutranjega
svita, danes pa je tisto, kar lahko vidiš, sliših, česar se
lahko in moraš oprijeti. In v čemer je pravzparav ves
pravi smisel!

Ne, nič me ne bo tiščalo, četudi sem ostala rahlo vznemirjena.
Ne tiščalo v smislu neugodnosti, zgolj v smislu nemoči nasproti
vsemu, kar ljudem ne dovoljuje iti naproti drugim ljudem.

Lepo je bilo, verjemi. Četudi se sliši dokaj banalno, a verjemi …
meni je bilo toplo pri srcu, posebej za ljudi, ki so našli nekje
svoje mesto in za ljudi, ki s svojimi doraščajo, odraščajo in
živijo življenje, ki je sicer za marsikaj prikrajšano, a po drugi
strani tudi zelo bogati duhovnost posameznika.

Hvala tebi.