Oh presneto, nekako se ne morem in
ne morem lotiti tega, kar sem želela povedati,
ker me kar zanese. “Stari” gmajnarji bi gotovo
radi dejali: “kot v starih časih, ko se ji je malce
utrgalo, pa je tuki gor limala svoje romane !!!”
Ampak, a ni bilo lepo? A ni bilo prijetno ???

Ja, takole sem si potem danes, ko je nekaj za
menoj, našla v knjigi Z.Modreja “Tvoje odločitve”
razlago tega razkošja, o čemer sem razmišljala
in se spraševala, zakaj toliko vsega za nekoga,
ki se mora za nekaj malega tako zelo boriti? Našla
sem razlago v tem sestavku:

—————————-
Si pa človek kdaj privošči celo to, da si drzne drugim določiti, kaj naj si mislijo o njem. To se rado zgodi zlasti takrat, ko iz ugibanja preidemo kar v prepričanje.

Sploh ne preverjamo, če je res tako, ampak se predvsem bojimo. Strahovi nas obvladajo in kar verjamemo, da je vse res. Še več – tudi reagiramo tako, kot da je bilo vse res tako.

S tem pa svojega bližnjega nehote napeljujemo v tisto smer, ki si je sicer ne želimo ali pa se je celo bojimo. Ne zavedamo se, da z neugodnim predvidevanjem in reakcijo delamo trojno škodo: škodo sebi, svojemu bližnjemu in škodo našemu odnosu.

Kolikšni slabi volji, kolikim razočaranjem in celo zameram bi se izognili, če bi namesto neugodnega predvidevanja izbrali dobro. Povzročali bi si manj nepotrebnih skrbi, pa še druge bi s svojimi naklonjenimi reakcijami napeljevali k dobremu, kar pa navsezadnje koristi tudi nam.
——————————-

Takole: tu notri sem našla vse, o čemer sem razmišljala. Tu notri sem našla tisto, kar sem želela posredovati vsem, ki si želimo biti kolikor toliko dobri in prijazni drug do drugega in ga sprejeti in sprejemati takšnega, kakršen je, ne pa o njem delati in izdelati sodbo in predstavo na podlagi mnenj nekoga tretjega ali nepreverjenih izjav, ki ne znajo nikomur prinesti nič dobrega.

Vsi smo unikat in iz tega unikata je sestavljen enkraten in čudovit šopek ljudi, ki razumejo drug drugega tudi … v tišini !

Lep večer, prijatelji, iskreno lep večer in zasanjano pot v noč vam želim!

Moram jo pripopati sem, tole lepo misel,
ki se mi je ponudila zgoraj, moram tudi
zato, ker se mi zdi, kot bi res prav pasala
semkaj:

“Velik um razpravlja o idejah,
srednji um razpravlja o dogodkih,
mali um razpravlja o ljudeh.”

Saj sem zanjo že večkrat slišala, za tole misel,
a danes mi posebej drugače zveni !

Lep večer …. morda se pa jutri zjutraj le še kaj
javim…..

Da nekdo nekaj naredi…stori , pa naj bo to karkoli …..naj bo dobro ali manjdobro ….vsekakor to stori z razlogom , nekaj ga v to prisili in potrebno je razumeti zakaj ..
sama ne obsojam ljudi če se le da…
najprej poskušam razumeti , se vedno vprašati zakaj je nekdo reagiral tako kot je , kaj je bil tisti razlog , ki ga je navedel da je ravnal tako.
Seveda pri ljudeh , ki mi niso iz domačega okoliša , tu sem bolj stroga pri razmišljanju.
obsoditi nekoga na hitro , to je pravzaprav najlažje ! Ni pa edino pravilno. Se je že zgodilo , da je iz človeka po pogovoru …zakaj je ravnal tako…planilo ven toliko skrito lepega da ne moreš verjet….ko si mu dal možnost da se izpove…

Dobra tema Mariči tole razkošje.
DEFINITIVNO PA JE RAZKOŠJE POZNATI VAS TUKAJ ! iN BOJIM SE , DA STE EDINI , V BISTVU NE MOREM VERJETI DA SE JE ZGODILO SPOZNATI VAS. bOGATA SEM KER VAS IMAM. IN SAMO BOGASTVO SRCA NEKAJ VELJA. TOREJ HVALA VAM KER ME IMATE RADI IN STE MOJI PRIJATELJI.
sem morala to povedat , da veste da vem , da se zavedam tega…