Kako se je pri vas obnesla razlika v letih med otrokoma, mislim pa na večjo razliko, 10 let in več…?

Pri mojem možu so imeli med drugim in tretjim otrokom 11 let razlike, med četrtim in petim pa 14 let in pravi mama, da ji je bilo super, ker je v resnici imela samo po dva skupaj, starejši so bili že samostojni, tudi kaj so že lahko pomagali…

Vse je odvisno od posameznika ali druzine ki se tako odloci ali ce tako nanese.Eni nocejo niti razlike 5let,drugi so navduseni ce je 15 ali se vec let razlike.Vecja kot je razlika,bolj se cutis,da si ponovno padel not,ko gre vse od zacetka.Govorim iz lastnih izkusenj.Dva vecja,eden otrok po 12 letih za prvim.Presrecni smo,da je tako,ker imamo ta malga otroka vsi zelo radi in nam veckrat popestri dan.Ce bi se se enkrat odlocala bi naredila isto.

Pozdravljeni!
O tej temi je bilo že kar precej govora in tudi sama se običajno oglasim. Pri nas je sicer razlika v letih “samo” 9 let- ampak če bi vedela, to kar vem zdaj, se nikoli ne bi odločila za to(no saj se nisem ravno odločila, ker se je mati narava malce poigrala). Imam dve punci, obe odraščata skoraj kot edinki, nobenih skupnih interesov, razen izzivanj, cviljenja, izgovorov: Ona me jezi, ona je začela, ne, ti si me prva udarila…..čeprav bi si človek mislil, da je starejša že izven tega in me to toliko bolj jezi, kot če bi bilo samo nekaj let razlike.
Je pa prav mogoče, da je več kot 12, 13, 14 let boljše, ker je prvi otrok že toliko odrasel, da čuti nek “materinski čut” do mlajšega in ga ne vidi samo kot “rivala”. Čeprav je moja sošolka v srednji šoli ob novici,(takrat je bila stara 15 let) da bo dobila sestro,rekla staršem, da jih sovraži in da bo ob prvi priliki šla od doma, ker je očitno, da je ne marajo,ko hočejo še enega otroka- in res se nikoli s svojo mlajšo sestro ni razumela, tudi sedaj ne, ko je stara 40.Mogoče je tudi drugače, če sta otroka različnega spola.
To so moje izkušnje- vendar pa je odvisno od tolikih okoliščin, od značaja otroka (prvega) in konec, koncev, če si vsi želite še enega člana- zakaj pa ne.
LP
Sue1

Verjetno je neka razlika v letih, ki ne paše ne otrokom, ne staršem. Pri nas doma je bilo to 8 let (jaz sem starejša od sestre). Kot piše sue1, bili sva dve edinki in karakterno tako različni, da se še danes, ko sva obe že odrasli, ne ujameva najbolje. Moje mnenje je, da je najboljša razlika tam do 5 let in od 10-12 let dalje. Pri mojih dveh je razlike 2,9 let. Saj se tepeta, nagajata, kričita, ampak se tudi zelo dobro razumeta in imata rada. Menim, da je precej lažje vzgajati dva otroka iste generacije kot pa dva otroka popolnoma različnih generacij, kar pri razliki 8, 9, 10 … let sigurno sta.

Veš kaj, ni nobenih pravil. Odvisno od otrok, od njihovega značaja, od kompatibilnosti, pa verjetno malo tudi od naravnanosti staršev. Pri nas je razlika 8 let, pa se fanta prav nič ne kregata, ker se ta velik obnaša do malega precej “odraslo”, mu popušča (kar meni tudi ni vedno všeč), rad pa tudi malo poskrbi zanj, se imata prav rada. Pri dobrih družinskih prijateljih imajo enako razliko, pa se fanta nenehno cufata in prepirata, in starši ne morejo veliko narediti. Sta pač oba taka eksplozivna značaja. Ko je prijateljica pri 14 letih dobila sestrico, je bila presrečna, druga prijateljica pa se nikoli, ampak res nikoli (in še danes je tako) ni razumela s svojo dve leti starejšo sestro.

Tako da – če so želje in možnosti: naredite tako, kot vam paše. Univerzalnih receptov (tako kot nikjer) ni.

Jaz sem 11 in 13 let mlajša od svojega brata in sestre. Nikoli se nismo igrali kot se bratje in sestre igrajo. Šele sedaj, ko smo odrasli, si imamo kaj za povedat. jaz imam tri otroke, med prvima dvema je razlike 3,8 leta (bi jo bnilo manj, če ne bi imela enega splava vmes), med drugim in tretjim je razlike 1 leto in 5 mesecev. Čeprav se vsi trije dobro razumejo in se veliko skupaj igrajo, pa to velja še posebno za mlajša dva. Saj se tudi kregajo, vpitja je tudi precej več, kot če bi bil kateri od njih že starejši. Pa vseeno, jaz ne zamenjam. Poleg tega mi ni všeč, ko vidim pri nekaterih družinah, ki imajo večjo razliko v letih, da za otroka skrbi pravzaprav brat ali sestra in ne starši. Pa še nekaj je: prvih nekaj let, ko so bili otroci res še majhni, smo se morali marsičemu odpovedati, sedaj pa lahko vse počnemo skupaj: gremo v hribe, na smučanje, rolat… Če bi sedaj imeli še enega dojenčka, bi to spet odpadlo. Aja, stari so pa 10,7 in 6 let.Take so moje izkušnje.

Ja, res je tako teta magda, da ni nobenih pravil. Vse je odvisno od značaja otroka.

Pri nas je na svet prišel tretji po 15 letih in je pravi užitek pogledat kako se dva starejša igrata z najmlajšim. Nisem si mislila, da je naš najstarejši lahko tako nežen in da si vedno vzame čas za ta malega in kako skupaj delata lego mesto. Toliko ljubezni je v našo hišo prinesel naš tretji angelček, da se vsak dan zahvaljujem za podarjeni zaklad.

Radi smo se imeli prej, zdaj pa še bolj, da v včasih ne morem verjeti, da je to lahko na tem svetu. Paradise:-))).

Lep dan in imejte se radi,
Marja

Moj mož ima 16 let mlajšega brata. Ko je bil še majhen, mu je previjal ritko (in tako pri najinem imel več prakse kot jaz :-))), kasneje ga je vozil v kino, zdaj pa se ta brat 14-letnik ogromno ukvarja z najinim 3,5-letnikom.

Jasna