Razočaran v ljubezni,a upanje ostaja..

Ciao,tukaj 41 letni moški,iz Ljubljane,zaposlen,sem zelo preprost,umirjen človek,ter zelo razočaran v ljubezni.Kljub temu ne mečem vseh žensk v isti koš.Vem,da nekje obstaja ženska ki me bo sprejela takega kot sem in mi je namenjena.Sem iskren,pošten,preprost in romantik po duši.Nisem avanturist,da bi ženske jemal kot trofeje,ampak iščem osebo nežnejšega spola,s katero bi hodila po poteh življenja,ki ji zvestoba,poštenost in iskrenost veliko pomenijo.

Dokler boš navzven kazal, ali še huje, celo GOVORIL, da si “razočaran v ljubezni”, boš težko prišel do pravega uspeha. Vsi smo podzavestno evolucionarno sprogramirani, da so nam všeč določene stvari, ženskam so večinoma všeč samozavest, odločnost, občutek varnosti, tudi manjša brezbrižnost, smisel za humor itd.

Tale tvoja objava pa bolj deluje kot “whine”, s katerim si se postavil v vlogo žrtve …

Hvala za dobronamerni nasvet,jaz to sam dobro vem kaj je všeč ženski.Ne rabiš pa pisati takih dvoumnih komentarjev,če ti post ni všeč,greš pač dalje..

Živjo Skrivnostnež,

mogoče si ti samo tako prebral, pa je človek hotel pošteno povedati, da ni imel sreče. Ne vem, če si kaj pogledal njegove prejšnje poste, vedno je vljuden, pomaga, če lahko in se prav nič ne dela žrtev. Prav verjetno poskuša iz danih okoliščin narediti najboljše. Saj ne veš kaj dejansko stoji za tem »razočaran«, ker ne poznaš njegove zgodbe.

Lep dan

Vse to je jasno in drži, ampak več kot očitno je namen te teme najti osebo nežnejšega spola. Zato sem tudi svetoval, sicer morda na malce pregrob način, da s takšnim načinom nikakor ne bo uspel. Kvečjemu se bo kakšni zasmilil, pa bo potem nanj gledala popolnoma prijateljsko, če bo pa kaj nastalo, bo pa definitino manjkala prava kemija.

Hvala za dobronamerni nasvet,jaz to sam dobro vem kaj je všeč ženski.Ne rabiš pa pisati takih dvoumnih komentarjev,če ti post ni všeč,greš pač dalje..
[/quote]
Forumi so v prvi vrsti namenjeni debatam. Jaz osebno sem, tudi v življenju na sploh, vedno najbolj vesel kritik, saj se le tako kaj naučiš, oz. v najslabšem primeru vsaj dobiš drugačen zorni kot.

Za vsako žensko, ki zase trdi, da je “malce romantična”, naredimo velik obvoz. Okoli moškega, ki trdi isto, bodo vse pametne ženske naredila avtocestno obvoznico.

Zato ostanejo zgolj tiste ženske, ki mislijo, da lahko “Pomagjo”, da se bodo žrtvovale in “spremenile” moškega.. in desetletje kasneje, ko ne bo nobene spremembe.. bodo pač odšle.
Edino kar vas bo vedno spremljalo je: razočaranje.
TO je edino na katerega se lahko zanesete, saj ga generirate sami.

Za vsako žensko, ki zase trdi, da je “malce romantična”, naredimo velik obvoz. Okoli moškega, ki trdi isto, bodo vse pametne ženske naredila avtocestno obvoznico.

Zato ostanejo zgolj tiste ženske, ki mislijo, da lahko “Pomagjo”, da se bodo žrtvovale in “spremenile” moškega.. in desetletje kasneje, ko ne bo nobene spremembe.. bodo pač odšle.
Edino kar vas bo vedno spremljalo je: razočaranje.
TO je edino na katerega se lahko zanesete, saj ga generirate sami.
[/quote]

Stepni volk,tebe pa najbolj da zaokrožijo v velikemu krogu,moški in ženske,ker pišeš take neumnosti.Ne poznaš moje zgodbe,zato fantaziraj sam sebi,si izgleda že zaposlen na Med Over net,saj visiš 24 ur tukaj,pa prcaš ljudi v glavo.Prvo pospravi v svojemu podstrešju,nato pa se spuščaj v druge.Pa ne prosim nobenega za usmiljenje,malo po svoje si to razlagaš.Zato pametuj kje drugje,pa najdi sebi “pametno” punco ali žensko pa da te bo poslušala in prenašala takega kot si.Lp.

Stepni volk,tebe pa najbolj da zaokrožijo v velikemu krogu,moški in ženske,ker pišeš take neumnosti.Ne poznaš moje zgodbe,zato fantaziraj sam sebi,si izgleda že zaposlen na Med Over net,saj visiš 24 ur tukaj,pa prcaš ljudi v glavo.Prvo pospravi v svojemu podstrešju,nato pa se spuščaj v druge.Pa ne prosim nobenega za usmiljenje,malo po svoje si to razlagaš.Zato pametuj kje drugje,pa najdi sebi “pametno” punco ali žensko pa da te bo poslušala in prenašala takega kot si.Lp.
[/quote]
Toliko o nekakšni “prijaznosti”.. takoj Ad Hominem.

Pa poglejmo:

John Cleese: Romeo in Julija, La Traviata, Ana Karenina, Karmen, Antonij in Kleopatra, Aida, Dr. Živago, Tristan in Izolda…Omeni jih ljudem in vsi bodo zasanjano s sijočim obrazom porekli: “Oh, to so tako čudovite, mar ne? Tako romantične.” Vendar NISO čudovite. To so pripovedi o skoraj popolni mizeriji. Niti deset minut dobre, vsakodnevne sreče in zabave ni v nobeni od njih. Ljubimci običajno dobijo velik kos prekomerne ekstaze in z izjemo tega je vse eno samo trpljenje. Zabodejo jih, zazidajo jih v grobove, vržejo se pod tramvaj ali naredijo samomor s strupom ali se v veliki agoniji odpovedo drug drugega. Prepričani so, da lahko najdejo srečo samo s to drugo osebo, ki pa so si jo tako izbrali na osnovi nedosegljivosti. Torej doktor, zakaj misliš, da je vsa ta odvisnost in posledično trpljenje enačeno s ‘pravo ljubeznijo’?
Robin Skynner: No, verjetno zato, ker je prva ljubezen, ki jo izkusimo z našim materam takšna. Na začetku našega življenja smo čisto odvisni, zato posledično hudo trpimo, če matere ni, ko jo potrebujemo. In čeprav vedno potrebujemo ljubezen in podporo, bi morali prerasti čez te otroške zahteve, če tega ne uspemo, bomo svoje ljubimce vedno obravnavali na ta način, poizkušali jih bomo prisiliti, da skrbijo za nas kot so starši in se počutili ogrožene, kadar tega ne bodo počeli.

Life and how to survive it, str. 13 – Robin Skynner in John Cleese
Original:

“Nesrečen v ljubezni”, “romantičen”.. tako v lastnem opisu pove vse, kar sem višje zapisal. Zato tako živčen odgovor.

Bolje pojasneno v temi: ”Duše dvojčice” in ostale škodljive pravljice

Če ne drugače, bi v osnovi moral že stari slovenski pregovor vse pojasniti: “Lastna hvala, se pod mizo vala.”

Toliko o nekakšni “prijaznosti”.. takoj Ad Hominem.

Pa poglejmo:

John Cleese: Romeo in Julija, La Traviata, Ana Karenina, Karmen, Antonij in Kleopatra, Aida, Dr. Živago, Tristan in Izolda…Omeni jih ljudem in vsi bodo zasanjano s sijočim obrazom porekli: “Oh, to so tako čudovite, mar ne? Tako romantične.” Vendar NISO čudovite. To so pripovedi o skoraj popolni mizeriji. Niti deset minut dobre, vsakodnevne sreče in zabave ni v nobeni od njih. Ljubimci običajno dobijo velik kos prekomerne ekstaze in z izjemo tega je vse eno samo trpljenje. Zabodejo jih, zazidajo jih v grobove, vržejo se pod tramvaj ali naredijo samomor s strupom ali se v veliki agoniji odpovedo drug drugega. Prepričani so, da lahko najdejo srečo samo s to drugo osebo, ki pa so si jo tako izbrali na osnovi nedosegljivosti. Torej doktor, zakaj misliš, da je vsa ta odvisnost in posledično trpljenje enačeno s ‘pravo ljubeznijo’?
Robin Skynner: No, verjetno zato, ker je prva ljubezen, ki jo izkusimo z našim materam takšna. Na začetku našega življenja smo čisto odvisni, zato posledično hudo trpimo, če matere ni, ko jo potrebujemo. In čeprav vedno potrebujemo ljubezen in podporo, bi morali prerasti čez te otroške zahteve, če tega ne uspemo, bomo svoje ljubimce vedno obravnavali na ta način, poizkušali jih bomo prisiliti, da skrbijo za nas kot so starši in se počutili ogrožene, kadar tega ne bodo počeli.

Life and how to survive it, str. 13 – Robin Skynner in John Cleese
Original:

“Nesrečen v ljubezni”, “romantičen”.. tako v lastnem opisu pove vse, kar sem višje zapisal. Zato tako živčen odgovor.

Bolje pojasneno v temi: ”Duše dvojčice” in ostale škodljive pravljice

Če ne drugače, bi v osnovi moral že stari slovenski pregovor vse pojasniti: “Lastna hvala, se pod mizo vala.”
[/quote]

Niti najmanj je to da sem živčen,daleč od tega,samo mi gre na živce da mi s tem tvojim filozofiranjem spamaš post.Če bi hotel brati kaj iz filozofije,bi šel že v knjižnico.Tako da hvala še enkrat za ta roman post,ki sem ga prebral sam 3/4,ne da se mi brati stvari ki me ne zanimajo.Pa prosim najdi in analiziraj koga drugega.Lp.

Niti najmanj je to da sem živčen,daleč od tega,samo mi gre na živce da mi s tem tvojim filozofiranjem spamaš post.Če bi hotel brati kaj iz filozofije,bi šel že v knjižnico.Tako da hvala še enkrat za ta roman post,ki sem ga prebral sam 3/4,ne da se mi brati stvari ki me ne zanimajo.Pa prosim najdi in analiziraj koga drugega.Lp.
[/quote]
Dodaten ad hominem in seveda klasičen izgovor: “nisem prebral”.
Zanimivo, kako ljudje vedno znova ne preberejo, a hkrati so upravičeni komentirati.

Kar dokazuje prvi moj zapis. “Nesreča” in “romantičnost” sta zgolj dva izgovora, da ni potrebno nič narediti na samemu sebi in so pač drugi vsega krivi. “Nesreča”, karma, bogovi.. so prastari človeški izgovori.
“Romantičnost”, ki jo lepo poreže tudi Dr. Zoran Milojević* v Formulah ljubezni pa služi le kot dodaten izgovor.

Zadnjih 200 let je namreč spet popularen medij za manipulacije in zgovore.. pa nekako po lord Byronsko si lahko zamislimo hkrati (ponovno) reševati Grke.

Resnično romantičen človek namreč tega ne bo oglaševal, temveč udejanjal. Pokazal z dejanji. In posledično tudi nesrečen ne bo.. niti ne bo iskal izgovore, temveč se spraševal, kaj lahko (še) naredi.

Zato ponavljam: Bojte se “romantičnih” ljudi!

Toliko bolj “nesrečnih”.. pri njih je torej že znano, da bodo za “nesrečo” vedno krivi drugi, oni nikoli.

Dodaten ad hominem in seveda klasičen izgovor: “nisem prebral”.
Zanimivo, kako ljudje vedno znova ne preberejo, a hkrati so upravičeni komentirati.

Kar dokazuje prvi moj zapis. “Nesreča” in “romantičnost” sta zgolj dva izgovora, da ni potrebno nič narediti na samemu sebi in so pač drugi vsega krivi. “Nesreča”, karma, bogovi.. so prastari človeški izgovori.
“Romantičnost”, ki jo lepo poreže tudi Dr. Zoran Milojević* v Formulah ljubezni pa služi le kot dodaten izgovor.

Zadnjih 200 let je namreč spet popularen medij za manipulacije in zgovore.. pa nekako po lord Byronsko si lahko zamislimo hkrati (ponovno) reševati Grke.

Resnično romantičen človek namreč tega ne bo oglaševal, temveč udejanjal. Pokazal z dejanji. In posledično tudi nesrečen ne bo.. niti ne bo iskal izgovore, temveč se spraševal, kaj lahko (še) naredi.

Zato ponavljam: Bojte se “romantičnih” ljudi!

Toliko bolj “nesrečnih”.. pri njih je torej že znano, da bodo za “nesrečo” vedno krivi drugi, oni nikoli.
[/quote]

Kar trdiš, drži. Ampak avtor nikjer ne trdi, da je nesrečen ali da ni imel sreče v ljubezni, temveč, da je razočaran. Kdo pa po razpadli zvezi ni razoračan? Razočaranje je lahko dober povod, da naslednjič naredimo stvaru bolje in drugače, da bodo uspele, kot smo si želeli.

Kar trdiš, drži. Ampak avtor nikjer ne trdi, da je nesrečen ali da ni imel sreče v ljubezni, temveč, da je razočaran. Kdo pa po razpadli zvezi ni razoračan? Razočaranje je lahko dober povod, da naslednjič naredimo stvaru bolje in drugače, da bodo uspele, kot smo si želeli.
[/quote]
“Razočaran” je še za en odtenek huje. Direktno nakazuje, da on s tem nima nič. Zaradi tega tudi moralna superiornost, da se postavi na vzvišen piedestal lastne večvrednosti. Hkrati pa pojasnjuje besni odziv. Zavračanje.

Nekdo, ki ni manipulatorski v ljubezni in tako zelo “romantičen”, bi odgovoril z vso mirnostjo, kot si tudi sam. Zavračanje branja, nesposobnost se vživeti v druge, pa bodo seveda vedno znova vodila v razočarnja.. saj se ne bo nič spremenil. Drugi se morajo.

“Razočaran” je še za en odtenek huje. Direktno nakazuje, da on s tem nima nič. Zaradi tega tudi moralna superiornost, da se postavi na vzvišen piedestal lastne večvrednosti. Hkrati pa pojasnjuje besni odziv. Zavračanje.

Nekdo, ki ni manipulatorski v ljubezni in tako zelo “romantičen”, bi odgovoril z vso mirnostjo, kot si tudi sam. Zavračanje branja, nesposobnost se vživeti v druge, pa bodo seveda vedno znova vodila v razočarnja.. saj se ne bo nič spremenil. Drugi se morajo.
[/quote]

Eh, zdaj si pa že zabluzil. Če se ti v nečem trudiš in ti spodleti, si pač posledično razočaran in se lahko čutiš polno odgovornega. Si ti morda vesel, ko ti nekaj, kar ti je veliko pomenilo, spodletelo ali si to izgubil?

“Razočaran” je še za en odtenek huje. Direktno nakazuje, da on s tem nima nič. Zaradi tega tudi moralna superiornost, da se postavi na vzvišen piedestal lastne večvrednosti. Hkrati pa pojasnjuje besni odziv. Zavračanje.

Nekdo, ki ni manipulatorski v ljubezni in tako zelo “romantičen”, bi odgovoril z vso mirnostjo, kot si tudi sam. Zavračanje branja, nesposobnost se vživeti v druge, pa bodo seveda vedno znova vodila v razočarnja.. saj se ne bo nič spremenil. Drugi se morajo.
[/quote]

Sorry, ampak če bi jaz bil avtor, tudi ne bi tako mirno sprejemal tvojega nakladanja, kar v tem primeru pač je, saj si ga označil za vse, kar nikjer ni ne napisano, ne tebi poznano. Sicer drži kar pišeš, nima pa nobene zveze s tem, kar je avtor o sebi napisal in izdal. V bistvu si ugibal, ali pa si preprosto falil.

Sorry, ampak če bi jaz bil avtor, tudi ne bi tako mirno sprejemal tvojega nakladanja, kar v tem primeru pač je, saj si ga označil za vse, kar nikjer ni ne napisano, ne tebi poznano. Sicer drži kar pišeš, nima pa nobene zveze s tem, kar je avtor o sebi napisal in izdal. V bistvu si ugibal, ali pa si preprosto falil.
[/quote]

Možnost faliti je seveda visoko prisotna (ampak iz katerega vira zanesljivosti, potem sam pišeš?).

Da se nisem motil govorijo odgovori. Enako mirno, zavedajoč se resničnega sebe, lahko odgovoriš: “Se opravičujem, če sem z napisanim dal misliti v to smer, vendar ne gre za to.. želil sem izraziti to:…”

Simple.

Sorry, ampak če bi jaz bil avtor, tudi ne bi tako mirno sprejemal tvojega nakladanja, kar v tem primeru pač je, saj si ga označil za vse, kar nikjer ni ne napisano, ne tebi poznano. Sicer drži kar pišeš, nima pa nobene zveze s tem, kar je avtor o sebi napisal in izdal. V bistvu si ugibal, ali pa si preprosto falil.
[/quote]
Odsotnost argumentov nakazuje, da sem imel navkljub temu prav.

Make-up ženske uporabijo, da zakrijejo pomanjkljivosti in poudarjajo (družbeno) zaželjeno.
Moški make-up ostajajo besede.
Nekdo, ki mora takoj poudariti, da je “romantičen po duši”, se je s tem že razkril.

Če to počne še v živo, toliko bolj.

Drugače pa ljudi pritegnemo z vsebino in dejanji.. ne s cenim zaporedjem besed, slabo “reklamo”.

No, kakorkoli, zanima me le, ali si ti vesel lastnega neuspeha oziroma kako se ob neuspehu počutiš. Da vidim, iz česa izhajaš.

Soimenjak,ma pusti ga,vidiš da se mu ne da nič dopovedati,je izgleda našel svojo kost za glodanje.Nimaš kaj,ljudje smo si različni,pa se najdejo tudi taki,ki svoje frustracije radi izživljajo na drugih.Pa hvala za support.

“Neuspeh” je družbeno pogojen. Če upoštevaš družbena navodila, si vedno, ampak vedno v nečem “neuspešen”. Recimo za MONovce ni človeka, ki bi ga VSI razglasili za “uspešnega”.

Ločiti stari na binarni uspeh in neuspeh, je nekoliko omejeno. Še umetna inteligenca s katero se sedaj zelo ukvarjajo, ne deluje binarno. Odgovori so namreč tudi “vmes”.

Tako kot otrok pade nekaj tistočkrat, da shodi.. tudi ljudje na različnih poteh svojega življenja doživljamo vzpone in padce. Vendar nikjer na svetu ni ravne, položno horizontalne poti čistega uspeha.

“Neuspeh” je tako zgolj dojemanje lastne vrednosti. Kakšno vrednosta samega sebe so ti v zibelko položili starši, sorodniki, nato prijatelji, učitelji ter mentorji.. sošolci, sodelavci, znanci.. družba.

Razočaranje tako ni prva stvar na katero bi pomislil. Iščeš način kako rešiti situacijo. To ni razočaranje, temveč zanimiva pot.. pri kateri te popelje tako do knjižnice, kot do različnih skupin ljudi, debat.. tudi virtualnih.

Razočaran si, če ne dosežeš “cilja”.. kar pa je že Buda pred dvemi in pol stiočletji obrazložil: “Cilj je pot.”
In na poti smo lahko kdaj utrujeni, ne vidimo poti, izgubimo upanje.. a iščemo in se trudimo naprej.

No, zdaj pa daj en čist preprost odgovor, ki velja zate. Si bil kdaj v zvezi, ki ni uspela? Si bil razočaran ali ne?

To je situacija Shroedingerjeve mačke.. iz kvantne fizike. Mačka je v škatli lahko mrtva ali živa.. vendar, ker je ne vidimo, je oboje hkrati.

Marka14 ne poznamo, zato je to stanje podobno. Zato je logično, da ne govorimo o njemu samem, temveč o tem kaj je zapisal.
Da je pisanje najboljši način, kako se skregati, že vemo. Studije dobrih prijateljev, so pokazale, da ljudje le s 50% možnostjo ugibajo s kakšnim namenom je bilo nekaj napisano, hkrati pa zase menijo, da 90% točno to vedo.
Glej: https://www.wired.com/2006/02/the-secret-cause-of-flame-wars/

Tudi za odlično pišočega človeka torej pomeni, da bi se njegovi prijatelji zmotili o tem, s kakšnim namenom, čustvenim predznakom (je to sarkastično ali zares) je bilo nekaj napisano.

V tem pogledu se toraj lahko samo opravičiš, da je bilo pisanje narobe razumljeno in poizkušaš obrazložiti, kaj si želel sporočiti.. a ne gre vedno – tudi v intimnem partnerstvu, z okrito komunikacijo se kdaj zalomi. Zato je potrebno malce počakati.. da se čustva pomirijo.

V mojem pisanju je tako morda premalo izraženo, da moti izbira besed ter kako je zapisano (tebe pač ne – Shroedingerjeva mačka).
Iz moje perspektive se tako pisanje zdi, kot da je izrazoslovno isto, kot tisoči dopisov v Anteno (če še obstaja?), kjer so se spovedovali razni 17 letniki.
Pri 30 let starejšemu človeku tako pričakuješ nekako malce več. Enoletniku aplavdiramo, ko shodi.. 5 letniku ne več. Alarm vzbujata meni že omenjeni besedi: romantičnosti in razočaranja. Paradoks, pa sem opisal v prvem dopistu.. zakaj bi se takšnim ljudem bilo potrebno izogniti.
V realnosti je seveda človek ravno obraten, vreden zaupanja, odkrit, nič manipulativen.. samo je žal izbral zaporedje besed tako, da meni deluje ravno obratno.
Burna reakcija pa to zgolj potrjuje.. ker ljudje nismo užaljeni za nekaj, kar evidentno nismo. Lahko s podajanjem argumentov lepo spodbijemo napačen pogled. Napad.. obratno potrjuje, da argumentov (v tem ternutku ni).. čustvena prizadetost.. bomo videli, čez dan ali dva, ko se stvari premislijo.. ali je možno stvari bolje zapisati?

Jacques Lacan pravi: “Ljubiti je, dajati tisto, česar nimaš.”

Manjko pa pomeni prav razočarnost.. in tolmačenje kot “neuspeh”. Zato stvari ljudje skrivajo.. in ne dajejo tistega, česar nimajo, povratno pa torej ne prejemajo ljubezni.. ergo: romantično razočaranje.

Valjda.

In kot že odgovorjeno, razočaranost ni bilo tisto prvo, na katero bi pomislil.. oz. čutil, ker sredi burnega doživljanja umiranja ljubezni, razumski del ne deluje najbolje.

razočáranec -nca m (ȃ) ekspr. razočaran človek: življenje razočaranca; zagrenjenci in razočaranci ♪
razočáranje -a s (ȃ) neugodno duševno stanje, ki ga povzroči neizpolnitev želj, pričakovanj: prevzelo ga je razočaranje; ekspr. ljudi se je polastilo razočaranje; ni skrival svojega razočaranja; doživeti hudo, veliko, ekspr. grenko razočaranje; ljubezensko razočaranje / ekspr. kljub vsem razočaranjem je ostal idealist / to je storil iz razočaranja ♪
razočáranost -i ž (ȃ) stanje razočaranega človeka: pesnikova razočaranost nad svetom / prevzela ga je razočaranost razočaranje ♪

Že Sveto pismo pa nudi izhod iz te zagate.. pravi: “Spremeni dejstva, ki jih lahko (vključujoč sebe) in sprejmi tista, ki jih ni moč spremeniti.”

Razočaranost.. in romantičnost.. pa nakazujejo, da se bo nadaljevalo po stari, “romantični” poti, kjer ne bo sprememb.. vsaj zase ne.

… je že tekla debata na kot kaže ukinjenem forumu. Nekdo je napisal podoben oglas in neka ženska je zaradi tega odprla novo temo, v kateri je napisala da je to oglas obupanca in da se na tak oglas ne bi odzvala. Sta pa potem nastala dva bregova; oglas obupanca, da se tako oglasov ne piše in se je danes treba znati oglaševati vs. oglas je preprosto to, kar je; oglas, ki ga je napisal kakor najbolje ve in zna ter se ob tem ni pretvarjal.

Jaz se strinjam s Stepnim Volkom, deloma pa tudi Markotom.
Torej, če sem se včeraj razšla z moškim, potem sem danes upravičeno razočarana (žalostna, jezna in še kup drugih čustev), verjetno bom tudi jutri in pojutrišnjem, ampak, če se recimo čez eno leto ali mogoče še dlje še vedno definiram kot razočarana, potem sem zagrenjena ženska, obupanka,…
Avtor teme pa ni povedal, kdaj je postal razočaran. Torej lahko le ugibamo kako “kronično” je razočaranje.
Nedvomno pa se mi zdi, da že samo dejstvo, da navaja da je razočaran nakazuje, da ni prebolel nekega preteklega ljubezenskega razočaranja. Kar že spet ni zabavno.