razočarna nad policisti
Do sedaj jih nisem nikoli potrebovala, zato sem očitno živela v zmoti, da morajo pomagati ljudem, če so v težavi.
Včeraj popoldne sem šla iz službe domov in na križišču se mi je pokvaril avto. Pa ravno prva sem bila na semaforju! Ko sem se ustavila, ker je bila rumena, mi je avto crknil in ni hotel vžgati. Medtem se je že pojavila zelena luč, čez 3 sekunde so ljudje za mano že trobili kot norci. Vklopila sem vse štiri smerokaze, ampak tisti bolj zadaj jih najbrž niso videli.
Meni je bilo taaaaaako nerodno, ker nisem vedela, kaj narediti. Problem je bil tudi v tem, da avta sama nisem mogla poriniti h kraju, ker je križišče malo v klancu. Sama bi ga morala poriniti v klanec! Nazaj pa se nisem mogla spustiti, ker so bili avti.
V tistem trenutku pa pride mimo policijski avto, notri sta bila dva policaja. Sem bila že fuuuuuul vesela, da mi bosta pomagala. Me vprašata, kaj je narobe, povem, da avto ne vžge, rečeta OK in gresta naprej!!! Sem gledala za njima kot en čuk.
Še dobro, da je prišel en voznik, ki je bil za mano in mi pomagal avto spraviti h kraju.
Res sem bila ful razočarana nad njimi. Pa verjetno nista bila na nujni vožnji, ker nista imela vklopljenih lučk.