Razvedrite se
Samo nekaj časa me ni,pa je v gmajnici že žalost in brezupje :-))
Pozdravček fantom,dekletom cmoka ( Marija,Nikita?? )
Življenje je dovolj bedno,dolgočasno,resno in težko,da res nima smisla,če smo ves čas togi,logični,organizirani,odgovorni in točni.Razvedrite se!
Ja,ampak kaj pa inflacija,značka našega psa,vozniško dovoljenje,avtomobilska registracija,davki,najemnina,težave z zobmi,zdravstvene težave nasploh,pravde, zakonsko svetovanje,starajoči se starši z svojimi težavami,najstniški otroci s svojimi problemi,milijon nerešenih stisk,ki se vlečejo iz našega otroštva,da ne govorimo o tem,kje so naše sveže srajce,avtomobilski ključi,in poglej tisti odvraten madež na preprogi…
V tem življenju ne bomo nikoli ubežali stvarem,ki jih je treba urediti.In nikoli nas ne bodo veselile.Zmeraj bo kje še kak kos obleke,ki ga bo treba odnesti v čistilnico,zmeraj bo treba voditi stanje na tekočem računu.Preden bomo to počeli,med tem in po tem- nikoli ne bomo ne vem kako veseli, srečni.
Tisto pa,kar nam bo polepšalo življenje,so ljubeznive,drobne stvari,ob katerih nam pridejo solze v oči.Kaj vam v tem trenutkunapolnjuje srce?Katerih lepih stvari se spomnite izpred dveh ur?Ganljiv pogovor s tujcem, tujko?Pa včeraj-kakšna je bila poznopopoldnansla svetloba,ste opazli spreminjajoče barve listja na drevju,ste sploh opazili naravo?
Pa v zadnjih petih letih?Kako me ima rad???
Nobena od teh stvari,ki nam za hip pobožajo dušo,da bi kar zaplesali in da s nam v srcu prižgejo iskrice,ni obveznost.Preproste so,zastonj,igrive in povsod jih je dovolj.
Razvedrite se!
Ah levček, ti, prav ti si pobožal mojo dušo. Ti
in tvoj nagorov k opazovanju narave? Misliš
resno, da ne opazimo spreminjajoče barve
listja, da ne slišimo njihovega šelestenja pod
nogami, da si ne zamislimo, kako lepo bi se
bilo v kup listja potopiti z ljubljeno osebo in si
posvetiti nepozabne trnutke? Nak, motiš se:
še kako opazimo naravo, ples listja, ki se
poigrava v vejah dreves in se ljubi z vetrom,
še kako slišimo vetrovo šepetanje nam na uho, da je živeti tako zelo lepo in modro, a da ne gre brez ljubezni; še kako vidimo tisto jutranjo lepoto, zaradi katere se splača urico prej vstati in oditi ven, v naravo, jo ljubkovati, zajeti v pest jutranjo roso in si z njo umiti obraz… moj bog, levček, da bi bil danes z menoj, ko sem zjutraj vse to doživljala, rekel bi bil, da sem čudaška, da sem out, da se čisto in v popolnosti predam užitkom, trenutkom, ki bodo nepozabni, trenutkom prebujajočega in zehajočega dne … In ko vidim zajčka, ki se tako plašno usavi na jasi in jo potem zbriše tako hitro in tako naglo, naša kužika pa za njim…. in kako potem kličemo, žvižgamo in novo iščemo to našo nepredvidljivo kužiko … ah seveda, le kdo ne bi tekel za zajčkom, le kdo …. a kaj, ko je prehiter, preuren in ne razmišlja o tem, da bi se morda ustavil in tudi on posvetil trenutek skrbi okolju, ki ga obdaja, ne le skrbi za svoje prežitveje, skrbi za svoj obstanek … ne, le hipec da bi si odpočil, se zazrl v človeka, ki mu prihaja naproti in videl bi, da človek ne misli slabo, da mu ne želi drugega, kot dopovedati, da ga ne bo preganjal, da si želi z njim zgolj sožitja in da mu želi povedati, kako ga osrečuje on sam … ki je stopljen z naravo…. Vidiš levček, ko začnem podoživljati tiste trenutke, preživete v naravi, in potem tiste, ko sem se vračala v dolino, vso zavito v mlečno belo meglico, ki se je jela počasi dvigati, zavarovano pred bujenjem, takrat jaz nisem več jaz … postanem atomček nečesa nepopisno lepega, nečesa, kjer bi želala za večno ostati …. v nečem, kar je ustvarjeno za ljubezen in za posebno vrsto doživljanja le-te … in potem se ustavim še ob macesnu, naslonim nanj svojo glavo, zaprem oči in odpotujem tja daleč, daleč, daleč nazaj … ne le pet let nazaj, dragi levček, daleč daleč nazaj, ko sem bila srečna, vesela, zadvoljna, ko sem začenja živeti …. ko sem že občutila to močno vez z naravo in ko sem se vanjo že tako zelo zaljubila …. Da, prav imaš, levček, razvedrimo se. Pomislimo torej na tisto, kar nas resnično osrečuje in zagotovo se bomo razvedrili. Levček, prijatej naš mili, razvedri se tudi ti …. ne opusti sle po sanjarjenju, ne opusti želje po drobnih rečeh, ki jih želiš imeti in ki jih želiš podariti, nikar ne opusti …….
Vedno te srčno rad preberem,Marija :-).Nikoli ne pozabi opazovati življenja narave.Tudi tedaj ne,ko se ti zazdi,da živiš ti ali kdo drug z neprijetnim zvočnim ozadjem,ki je podlaga melodiji našega odnosa s partnerjem.
Blage so tvoje besede,ki jih namenjaš prijateljem.Blagost utira pot,mehča udarce,zmanjšuje žalost in lajša bremena.
:)))))))))))
Žiiivjo levček! En vedri pozdrav od utrujene a vesele severnice.
Pokorno javljam da je severnica v soboto in nedeljo veselo sopihala
po kr nekaj kucljih in se danes- sicer vsa v muskel fibrih – prikazala z
usti do ušes in to na ponedeljek!!! (jih glih ne ljubim ravno preveč)
Lepi so sončni vzhodi visoooko zgoraj ko imaš občutek da moraš samo
roko stegnit in pobožat oblak (mmmmmmm)
In bo spet teden z vsemi up-side-down veliko lažji saj je duša še vedno
zgoraaaaaaaj:))))))))))))
enga lupča na učka;-)