Pretreslo me je pismo, ki sem ga dobila. Zelo pretreslo. In moram, res moram ga poslati vam vsem. …..

———————–
V spomin na Erno Bombeck, ki je izgubila bitko z rakom, vam vsem pošiljam angela, da pazi nate. In naj varuje vse ljudi, ki bi jih moral varovati.

ČE BI LAHKO ŠE ENKRAT ŽIVELA
Erna Bombeck
(napisano, ko je odkrila, da umira za rakom)

1. Legla bi v posteljo, ko sem bila bolna, namesto da sem se
pretvarjala, da se bo svet prenehal vrteti, če ne bom prisotna.

2. Prižgala bi rdečo svečo, narejeno iz vrtnice preden se stopi v
omari.

3. Manj bi govorila in več poslušala.

4. Prijatelje bi povabila na večerjo, čeprav je preproga popackana
in je kavč obledel.

5. Pojedla bi kokice v ?dobri? dnevni sobi in bi manj skrbela
glede nečistoče, če bi moji želeli zakuriti v kaminu.

6. Vzela bi si čas za poslušanje svojega dela in njegovo
popotovanje skozi njegovo mladost.

7. Prevzela bi več odgovornosti, ki jo je nosil moj mož.

8. Nikoli ne bi vztrajala, da naj bodo okna avtomobila zaprta
sredi poletnega dne, ker je moja frizura pravkar nova in urejena.

9. Sedla bi na travnik (brez ozira na madeže od trave).

10. Manj bi jokala in se smejala pred televizorjem in bolj
preučevala življenje.

11. Nikoli ne bi kupila nekaj samo zato, ker je praktično, ker se
na tem ne bodo videli madeži ali le zato ker ima doživljenjsko
garancijo.

12. Namesto, da sem si želela, da čim prej mine 9 mesecev
nosečnosti, bi cenila vsak trenutek in poskušala razumeti, da je čudež, ki raste v meni, edina priložnost, da pomagam bogu pri ustvarjanju čudeža življenja.

13. Ko bi me otroci nahitro poljubili, ne bi nikoli rekla:
Pozneje. Operi si roke pred kosilom.? Več krat bi rekla ?Ljubim te?
Rada te imam? namesto ?Žal mi je?.

14. Najbolj pa bi, če bi imela še eno priložnost za življenje,
cenila vsako minuto, jo gledala in tudi zares videla in nikoli se ne
bi obračala nazaj.

Prenehajmo se potiti zaradi majhnih stvari.
Prenehajmo skrbeti za to, kdo me nima rad, kdo ima več in kdo kaj dela.

Namesto tega začnimo ceniti odnose, ki jih imamo s tistimi, ki nas Imajo radi.
Razmišljajmo o tem, s čim nas je Bog blagoslovil.
In počnimo to vsak dan, da se izboljšamo umsko, fizično in čustveno.
Upam, da imate vi blagoslovljen dan.

Dekle, ženska:

… ko ima 3 leta: pogleda se in vidi kraljico,

… ko ima 8 let: pogleda se in vidi pepelko,

… ko ima 15 let: pogleda se in vidi grdo sestro (Mama, ne morem iti takšna v šolo!)

… ko ima 20 let: pogleda se in vidi ?predebela/presuha, prenizka/previsoka, preveč ravno/preveč skodrano? – a se odloči, da gre ven v vsakem primeru,

… ko ima 30 let: pogleda se in vidi ?predebela/presuha, prenizka/previsoka, preveč ravno/preveč skodrano? – a se odloči, da nima časa ničesar popraviti in gre ven v vsakem primeru,

… ko ima 40 let: pogleda se in vidi ?čista sem? in gre ven,

… ko ima 50 let: pogleda se in vidi ?to sem jaz? in gre kamorkoli želi,

… ko ima 60 let: pogleda se in se spomni vseh ljudi, ki se ne Morejo več gledati v ogledalu, gre ven in osvaja svet,

… ko ima 70 let: pogleda se in vidi modrost, veselje in sposobnost, da gre ven in uživa v življenju,

… ko ima 80 let: ne gnjavi se z gledanjem, samo na glavo si da rdeči klobuk in gre ven, da se zabava…

Pošlji to vsem ženam, ki jim s hvaležnostjo praviš prijateljice. Morda bi morale zgrabiti tisti rdeči klobuk prej. Če boš to storila, se bo Zgodilo nekaj dobrega: spodbudila boš v njih samospoštovanje.

se je za zamislit, ja

Ko mi je pred 7 leti umrl sin, sem prišla do mnogih spoznanj……………..njihov skupni imenovalec pa je, da je vsak trenutek življenja, pa naj bo ta trenutek še tako betežen, vreden, da ga živim……………..

moje sožalje

O ti ljubi bog, draga Stephanie, na kolikih preizkušnjah kališ svojo življenjsko zgodbo ???!!!

Da, človek spozna vrednost vsega v delčku bivanja, ki je odvzeto tistemu, za katerega sami obstajamo in živimo in v čemer najdemo ves smisel…

.-)))
ko enkrat doživiš to, kar se je zgodilo meni, potem so vse fižolove prekle, ki letijo izpod neba, prava malenkost…..
Prenehaš “porajtati” na sitne dneve partnerja, na čevelj, ki te žuli, na to, na vstaneš z levo nogo….na to, da dobi otrok v šoli slabo oceno, da se stepe v vrtcu, da dobiš kakšno kilo gor po nepotrebnem…..
Se pa RES razveseliš vsega, kar se dogaja….Slabega zato, ker veš, da po dežju pride sonce, dobrega pa zato, ker to polepša dan…..saj težko razložim, kar občutim, toda oči začnejo videvati druge stvari.

Bi jokala in se smejala ob vsem tem kar ste napisali…))))
Objela pa bi vse..močno..ja vse skupi!!!!