Recepti s Tofujem
Jaz uporabljam tofu kot nadomestek za meso, da malce popestrim našo kuhinjo tudi z brezmesnimi jedmi.
Torej ga narežem na rezine in spečem, paniram,… tako kot to naredim z navadnimi mesnimi zrezki. Velikokrat ga uporabim tudi v omaki za testenine ali rižote. V tem primeru ga zdrobim, preden ga dam v omako. Recepte ti pošljem čez kakšen dan, ko bom imela več časa.
No vidiš, kako sem pridna. Še danes popoldan sem se usedla za računalnik in zapisala, tako me je žrla dana obljuba. Recepti spodaj so moja pogruntavščina, včasih je treba kakšno sestavino vzeti +/-, ker sestavine dodajam bolj po občutku, kot po merah.
Veliko receptov s tofujem boš dobil tudi v knjigici od Rine Baršek – NJAMSA, kako dobro, zdravo in naravno jesti, 1997.
TOFU V MARINADI S SOJINI KALČKI
2 dcl belega vina
sol, poper, gorčična semena – grobo mleta
sojina omaka
1 kocka tofuja
skodelica sojinih kalčkov
2 velika pora
1 manjša mlada čebula
Iz vina, začimb, sojine omake in malce olivnega ali sezamovega olja naredimo marinado. Tofu narežemo na trakove in damo v marinado za 2 uri. Sojine kalčke speremo na cedilu z mrzlo vodo in dobro odcedimo. Na olju hitro prepražimo sojine kalčke in jih damo na toplo. Nato hitro prepražimo drobno narezano čebulo in por ter dodamo tofu in med mešanjem rahlo popečemo. Vse skupaj naložimo na krožnik.
ZELENJAVNA SOLATA S TOFUJEM
Skuhano in ohlajeno zelenjavo polijemo z polivko, narejeno iz 3 žlic olivnega olja, 2 žlic jabolčnega kisa, ¼ žličke medu (ni nujno), 1 žličke gorčice, 1 manjši strok česna in z zelišči po želji (peteršilj, zelena, koper, timijan, drobnjak, .). Na vrh nadrobimo tofu.
RJAVI RIŽ Z ZELENJAVO in TOFUJEM
Riž zjutraj namočimo. Dodamo grah in na koščke narezano korenje in kuhamo 20 minut. Na koncu še posolimo, dodamo začimbe in malce sojine omake (po želji). Posebej prepražimo na kocke zdrobljen tofu in dodamo rižu.
PEČENA POLNJENA PAPRIKA S TOFUJEM
Na eno osebo računamo dve papriki. Papriko očistimo semen in operemo. Naredimo nadev. Že zjutraj namočimo v vodi proseno kašo in jo nato kuhamo, do mehkega, da se razpusti. Odcedimo in stisnemo odvečno vodo. Dodamo nekaj žlic riževe (koruzne ali ajdove) moke, žlico olja (olivnega ali iz koruznih kalčkov), sol, sojino omako, poper, malo strtega česna, peteršilj ter zdrobljen tofu. Masa ne sme biti ne pretrda, ne premehka. S to maso napolnimo paprike. Emajlirani pekač premažemo z malce olja in nanj položimo polnjene paprike. Naokoli lahko za ostale člane družine položimo na pol centimetra debelo narezane rezine krompirja. pečemo v pečici pri 180 stopinjah, približno 40 minut.
PANIRANI TOFU
1 kocka tofuja
1 jajce
skodelica moke
skodelica drobtin
začimbe
Tofu narežemo na 1/2 cm debele rezine, zmočimo z vodo in začinimo. Nato ga klasično paniramo in hitro popečemo na vročem olju. Podobno kot klasičen paniran sir.
KRUH S SEZAMOM IN TOFUJEM – prvič
4 rezine domačega črnega kruha, odstranimo skorjo
1 jajce
neoluščeno sezamovo seme
1/4 kocke tofuja
olje
sol, poper ali namesto soli sojina omaka
Kruh narežemo na kocke, približno 3×3 cm in ga povaljamo v mešanici začimb, zdrobljenega tofuja in stepenega jajca. Na koncu ga povaljamo v sezamovo seme. Ocvremo v ponvi, na vročem olju.
KRUH S SEZAMOM IN TOFUJEM – drugič
4 rezine domačega črnega kruha
1 jajce
neoluščeno sezamovo seme
1/4 kocke tofuja
olje
sol, poper ali namesto soli sojina omaka
Stepemo jajce, dodamo začimbe in zdrobljen tofu. Z maso premažemo rezine domačega kruha in povrhu potresemo sezamovo seme. Damo na pekač in pečemo v pečici pri 200°C 15 minut.
RIŽ C CURRYJEM IN ŠPINAČO IN TOFUJEM
1 čebula
1 kocka tofuja
1 skodelica špinače
2 skodelici rjavega riža
1 paradižnik
sojina omaka
curry
Pečico segrejemo na 250 stopinj C. V veliki posodi zavremo skodelico vode, damo vanjo 1 majhno, drobno nasekljano čebulo in mešamo, dokler se ne zmehča. Dodamo skodelico zamrznjene špinače, pokrijemo in dušimo 5 minut. Dodamo ½ žličke sojine omake, ½ žličke curryja in 2 skodelici rjavega riža, dobro premešamo in zmanjšamo temperaturo. V zmes zamešamo še zdrobljen tofu. Zmes preložimo v pekač, na riž položimo rezine paradižnika in pečemo 30 minut v pečici.
ZELENE PAPRIKE Z NADEVOM IZ TOFUJA
Na 1 osebo:
2 veliki zeleni papriki
1 žlica olivnega olja
1/4 kocke tofuja
2 žlici nasesekljane zelene
1 žlica drobno narezane čebule
1/2 skodelice rjavega riža
1/2 skodelice domače paradižnikove omake
1/2 žlice rjavega ali nerafiniranega sladkorja
1/4 žlice nasesekljane sveže bazilike
Pečico segrejemo na 180C. Papriki zgoraj odpremo in odstranimo semenje. Damo jih v veliko posodo, zalijemo z vodo, pokrijemo in zavremo. Zmanjšamo temperaturo in kuhamo 5 minut. Papriko vzamemo iz posode in dobro odcedimo. V veliki ponvi stopimo 1 žlico olivnega olja in popečemo zdrobljen tofu z 2 žlicama drobno nasesekljane zelene in 1 žlico drobno narezane čebule. Poberemo maščobo, dodamo ½ skodelico skuhanega rjavega riža, ½ skodelice paradižnikove omake, poper in dobro premešamo. S to maso napolnimo papriki in ju položimo v nepregorno posodo. V skledi zmešamo še ½ skodelice paradižnikove omake, ½ žlice nerafiniranega sladkorja in ¼ sveže nasesekljane bazilike. S polovico omake prelijemo papriki in pečemo v pečici približno 40 minut. Nato jo prelijemo s preostalo omako, damo še za 5 minut v pečico in postrežemo.
LEČA S POROM IN TOFUJEM
Skodelico rdeče, rjave ali zelene leče namočimo v dvojno količino vode preko noči. Lečo kuhamo v rahlo slani vodi približno 25-30 minut. Ko je mehka, jo odstavimo. Na 3 žlicah olja dušimo na drobno narezano čebulo in por približno 10 minut, dodamo zdrobljen tofu in začimbe. Ko se čebula in por zmehčata, dodamo še precejene lečo in postrežemo kot samostojno jed ali prilogo.
PROSENA KAŠA Z ZELENJAVO in TOFUJEM
Skodelico prosene kaše operemo v vreli vodi in odcedimo. Na olivnem olju ocvremo manjšo, sesekljano čebulo in na paličice narezan korenček ter pražimo pri zmerni temperaturi približno 5 minut. Nato dodamo proseno kašo in pražimo še 5 minut. Zalijemo z vodo, solimo ter kuhamo na zmerni temperaturi 30 minut, dokler kaša ne vpije vse tekočine. Na koncu dodamo zdrobljen tofu.
Soja ni zdrava in to nikoli ni bila. To je potrdilo že več tisoč študij. Pa ne samo da ni zdrava, soja je ena najbolj škodljivih hran na tem planetu in ni primerna niti za živali. Soja tudi redi – v laboratorijih jo uporabljajo za hitro povzročanje diabetesa in debelosti pri laboratorijskih živalih. V govedoreji jo uporabljajo, da pri mladih bikcih v zadnjih treh mesecih pred zakolom njihovo težo PODVOJIJO. Da Japonci pojedo veliko soje, je debela laž, ki so jo razširili pridelovalci soje. Soja je eden najbolj donosnih poslov na svetu, saj stane pridelava soje 4x manj od pridelave koruze. Zato ne preseneča, da se je iz tega razvila gigantska veja živilsko-predelovalne industrije, z ustrezno močnim propagandnim ustrojem, čigar sanjsko veliki proračun za reklame omogoča, da se pravljica o soji kot zdravi hrani širi naprej in se je medtem globoko zasidrala v podzavesti večine posameznikov.
Kot že dolgo prepričujem in rotim, nikar ne jejte izdelkov, jejte hrano. S tem pomagate sebi, svoji družini in tudi svojemu planetu. Večina vsega, kar je narejeno iz soje, pa so izdelki in so zato še toliko bolj nevarni. V manjših količinah (in če res mislite, da nikakor ne morete brez) je občasno dopustno, ne bom pa rekla priporočljivo, uživati fermentirane oblike soje (in prosim, izbirajte le bio sojo, ker to zagotavlja, da ni gensko spremenjena!), to pa so le miso, tempeh, natto in sojina omaka (slednja seveda zgolj, če je izdelana z naravno fermentacijo). Sojina omaka, ki ni izdelana z naravno fermentacijo – to pomeni, če naravna fermentacija ni izrecno omenjena na steklenički – ni naravna in ima dodan še sladkor, barvila in druge strupene snovi, ki prav tako niso hrana. Dostikrat vsebuje tudi MSG (natrijeva glutaminat). Še prav posebej pa odsvetujem kupovanje sojine omake v plastenkah.
POZOR: Tofu ni fermentirana oblika soje!
Prav tako ni fermentirano sojino mleko (fej in fuj!), sojino olje (ena najbolj škodljivih zadev takoj za margarino), sojina moka in razni umetni izumi, kot so nadomestki mesa. Sojini kosmiči, sojini ponaredki koščkov mesa, sojini »zrezki«, sojini polpeti, sojine hrenovke in drugi donosni načini, na katere prehranska industrija zahrbtno molze naivne potrošnike, hkrati pa jim še jemlje zdravje in jim koplje prezgodnji grob, so slabši od gnoja. Če ne jeste mesa, pač ne jeste mesa. To je vaša odločitev in do tega imate vse pravico. Nikar pa se ne preusmerite zaradi tega na umetne industrijske izdelke, ki naj bi meso in druge zadeve »nadomeščali«. Naravne hrane ni mogoče nadomestiti, prav tako kot tudi nihče ne more nadomestiti vas in vašega telesa. Je eno samo, edino in edinstveno. Imejte to vedno pred očmi. Deluje na naravno hrano, naravna hrana in edino naravna hrana je pravo gorivo zanj.
Ravnajte s telesom, kot da je najdragocenejši avtomobil na svetu (v resnici je vredno še veliko več …). V dragocen avtomobil ne bi nalivali dizelskega goriva, če ima bencinski motor … prav tako pa ne bi nalivali vode, peska, žaganja in blata.
Nimate časa prebrati angleške priloge in poklikati njenih neštetih spletnih povezav? Tu je povzetek nekaterih stvari (ne pa vseh!), ki delajo sojo tako škodljivo in neprimerno za naše telo:
© Zdravje PovejNaprej
Johansonson, velika večina raziskav o čemer koli je izdatno finančno podprta s strani razno raznih lobijev. Raziskovalcem namreč denar ne pade z neba, raziskave nekdo plača in tisti nekdo tudi dovoli ali ne dovoli objavo rezultatov, odvisno pač, če mu bodo prinesli dobiček ali izgubo. Tisti nekdo lahko tudi po svoje priredi rezultate.
ZATO SE PROSIM ZBUDI(TE) IN POGLEJ(TE) REZULTATE T.I. NARAVNIH EKSPERIMENTOV. Npr. stoletja dolgo uživanje fermentiranih sojinih izdelkov na Japonskem in daljša povprečna življenjska doba ter manj raka in srčno-žilnih bolezni kot v Evropi, kjer ne uživajo veliko teh izdelkov.
Zdaj pa k TOFUJU:
Lahko se ga uporablja namesto skute v kakšnih sadnih jedeh ali sladicah. Ga razdrobiš, dodaš malo limoninega ali pomarančnega soka, medu, svežega ali suhega sadja. Poješ lahko samo to ali pa namažeš zmes na kakšen biskvit, naložiš na (večje) piškote ipd.
Lahko ga uporabiš za kitajsko jed. Ga razrežeš na kocke, poliješ s sojino omako, dodaš čebulo in česen ter mariniraš vsaj tričetrt ure. Nato ga popražiš na žlici olja in dodaš k narezani praženi zelenjavi z mešanico začimb za vok in h kitajskim rezancem.
za Japonce je že zelo dolgo znano, da živijo dlje, ker uživajo surove ribe, alge….da Japonci uživajo veliko soje je pa čista laž !!!!
bom še tule prilimal tale prispevek…..
Dr. Russell L. Blaylock je specialist nevrokirurgije in svetovno znan strokovnjak za možganske bolezni. O njem smo že pisali – je eden tistih zdravnikov, ki so že dolgo tega spoznali, da je zdravljenje s prehrano edini pravilen pristop, sploh pa za ohranitev zdravih možganov in podaljševanje življenja. Dr. Blaylock je v času panike v zvezi s prašičjo gripo in vsesplošnega siljenja k cepljenju (saj je bilo treba porabiti draga cepiva, za katera je država idiotsko zafračkala ogromen denar) svaril pred cepivi in pozival k bojkotiranju. Javno je opozoril, da so ta cepiva nevarna, nepreverjena, neučinkovita, nepotrebna (ker je bila gripa več kot blaga) in povrhu še uničujejo možgane. Za takšno oceno je več kot usposobljen, saj je vse življenje zdravil možganske poškodbe, ki jih povzročajo živo srebro, aluminij in drugi strupi v cepivih.
Ravno ko je bil včeraj razposlan članek o »Deset naj«, je prispel njegov sestavek o tem, kako skrbeti za zdrave možgane, da bodo ostali mladostni in nam še dolgo dobro služili. Vse, kar pomaga možganom, pa pomaga tudi telesu nasploh. Ker v njem potrjuje natanko tiste stvari, ki jih priporočam sama (saj bere iste študije in pri enakih informacijah do drugačnih sklepov niti ne more priti …), vam posredujem še njegove besede. Zagotovilo možganskega kirurga z več kot 30 leti kliničnih izkušenj bo, upam, prepričalo tudi tiste najbolj neprepričane.
Dr. Blaylock o nezdravi prehrani:
Slabo prehranjevanje ima visoko ceno za naše telo in zdravje. Zapadnjaki se prehranjujemo silno nezdravo, povrhu si pa še domišljamo, da živimo zdravo! V literaturi naletim na številne slabe nasvete glede tega, kakšen življenjski slog naj bi bil domnevno »zdrav«. Večina ljudi ne razume, zakaj sploh jemo. Tega ne počnemo zaradi užitka, ta je dodan samo zato, da hranjenja ne zanemarimo. Jemo zato, da oskrbimo telo z esencialnimi hranili, ki jih potrebuje za funkcioniranje in zaščito.
Dr. Blaylock o strupenih ‘belih’, industrijsko izdelanih rastlinskih oljih:
Uživamo zelo malo potrebnih hranil, obenem pa veliko snovi, ki nam telo poškodujejo. Večina ljudi si hrano žal pripravlja na škodljivih rastlinskih oljih, kot so sojino, koruzno, sončnično, repično, arašidno i.pd. Ljudje so šokirani, ko jim povem, da je celo sončnično in repično olje nezdravo. Toda vsa ta olja povzročajo poškodbe celic v možganih in hrbtenjači in povečujejo tveganje za alzheimerja in aterosklerozo. Eden od vzrokov je, da so vsa ta olja večkratno nenasičena (to pomeni, da nimajo vseh kemijskih vezi zasedenih z vodikovimi atomi), zaradi tega pa so proinflamatorna (=povzročajo vnetja) in ekscitotoksična (=rušijo ravnovesja v živčnem sistemu). Ko jih pri kuhi segrevamo, postanejo še oksidirana in s tem za telo še bolj uničujoča. Pa ne samo segrevanje, že samo izpostavljenost zraku jih naredi smrtonosna.
Dr. Blaylock o soji:
Da je soja postala domnevno »zdrava« hrana, se lahko zahvalimo industrijalcem, ki sojo pridelujejo in procesirajo, in njihovim vladnim vazalom. Ena najdaljših in najbolje opravljenih študij o učinkih uživanja soje (kjer so preiskovancem vsako leto opravili CT slikanje možganov) je pokazala, da so imeli tisti, ki so uživali največ soje, dramatično povečano krčenje možganov in pogostost pojava alzheimerjeve bolezni v primerjavi s tistimi, ki soje niso uživali. Poleg tega se je izkazalo, da vsebuje soja veliko glutaminata, mangana, fluora in aluminija, vsi ti pa so možganski toksini. Kljub temu pa zaradi obsežne propagande, ki traja že desetletja in jo širijo tudi zdravstveni »strokovnjaki«, ljudje množično jedo sojo.
Za moške je soja zaradi fitoestrogenov, ki izničujejo učinke testosterona, sploh izjemno škodljiva. A tudi pri ženskah, ki mislijo, da soja preprečuje raka dojke, so študije odkrile, da pri tistih, ki raka dojke že imajo, soja rast tumorjev pospeši. Visoka vsebnost mangana v soji je zaskrbljujoča predvsem za otroke, saj mangan poškoduje kritične predele razvijajočih se možganov. Pri odraslih soja pospeši razvoj parkinsonove bolezni. In ne nazadnje, soja je izjemno škodljiva za ščitnico.
Dr. Blaylock o omega 3 in uživanju vitaminov za zdravo srce in daljše življenje:
Kot sem v preteklosti že pisal, omega 3, ki se nahajajo v ribjem olju, preprečujejo celično smrt. Imajo tudi zelo pomemben vpliv na srčno zdravje, saj preprečujejo srčne napade, če pa do srčnega napada pride, preprečijo, da bi bolnik zaradi tega podlegel. Omega 3 (EPA, predvsem pa DHA) veliko učinkoviteje preprečujejo srčne bolezni kot pa katerikoli statin.
Nedavna študija je preučila dolžino telomerov pri ljudeh s srčno boleznijo. Telomeri so zaključni del DNK na koncu kromosomov in kot plastični ovojček na koncu vezalk ščitijo DNK pred odmotavanjem (če bi se dvojno zvita vijačnica DNK pričela odmotavati, bi to povzročilo prezgodnje umiranje celic.) Telomeri se z vsako delitvijo celice malce skrajšajo. Daljše ko imamo telomere, dlje lahko živijo naše celice, in s tem seveda mi. Nova študija je še enkrat potrdila, da imajo ljudje z dolgimi telomeri manjše tveganje za srčni napad in za smrt.
Študija, ki je 608 preučevancem sledila 3 do 5 let, je tudi dokazala, da ribje olje podaljšuje telomere oziroma upočasni njihovo obrabo in skrajševanje. Znanstveniki so povedali, da telomere ščiti tudi jemanje vitamina D3, folne kisline (znane tudi kot vitamin B9)*, bioflavonoidov* ter antioksidantnih mineralov, kot sta magnezij in selen*. (*Opomba: zraven folata je vedno treba uživati še B kompleks, zraven bioflavonoidov vitamin C, zraven selena pa vitamin E in cink)
Omega 3 pa podaljšujejo življenje še na drug način. Nekatere celice vsebujejo encim telomerazo, ki zmore poškodovane telomere popraviti, da dlje trajajo. Doslej so mislili, da je telomeraza navzoča le v izvornih celicah, sedaj pa so novejše študije ugotovile, da omega 3 stimulirajo tvorbo telomeraze tudi v navadnih celicah. Še en zanimiv podatek: veliko telomeraze izločajo tudi rakave celice, ki si s tem podaljšajo življenjsko dobo, namesto da bi odmrle. Toda omega 3 so zmožne razlikovati med rakavo in zdravo celico! Tako v rakavi celici telomerazo zavirajo, v zdravih celicah pa spodbujajo.
Študije vedno znova potrjujejo, da imajo omega 3, poleg podaljševanja telomerov in s tem podaljševanja življenja ter krepitve srca, še druge zdravilne lastnosti: odpravljajo tiha vnetja v telesu, preprečujejo srčne aritmije, izboljšujejo pretok krvi in zmanjšujejo oksidativni stres.
Dodatni viri za zainteresirane:
o Video- intervju z dr. Blaylockom – 10 minut: [www.youtube.com] (O tem, kako je nastala uradna medicina – ko so Rockefellerji načrtno odstranili vse podatke o naravnem zdravljenju iz uradnega programa šolanja za zdravnike in povezali zdravljenje samo z zdravili)
o Dr. Blaylock o vakcinah, chemtrailih, evgeniki: [www.youtube.com] (Intervju z Alexom Jonesom – prvi posnetek v seriji petih)
o Spletna stran dr. Blaylocka: [www.russellblaylockmd.com] (Vsebuje med drugim informacije o vakcinah, prašičji gripi in povezave do njegovih člankov)
© Zdravje PovejNaprej
Japonci res uživajo veliko rib, predvsem tunov, kar pomeni, da pojedo visoke koncentracije težkih kovin, ki se povečujejo navzgor po prehranjevalni verigi. Kar pa izničujejo z uživanjem alg in fermentiranih sojinih izdelkov. Vsak dan namreč jedo miso juho, ki vsebuje sojo in alge. Od tu dolga življenjska doba.
Pa ne samo v cepivih, ampak tudi v ribah, sploh tunah, v drobovini, mesu,…
Problem je v ribjem olju. Kolikor vem, se to olje ne da pridobiti ne da bi ubil živali. Če rabiš omega3 maščobe, uživaj laneno olje, orehe, tofu, konopljino olje,…
To se pa popolnoma strinjam, medicina in farmacija dandanes na veliko služita na naivnežih.
Vegetarijanstvo je za zdravje boljše kot vsejedstvo. Če ješ prave stvari v pravih količinah, ni nobenega problema.
Ker si stara 12 let in boš še rastla, potrebuješ res kvalitetno prehrano, kar pomeni nekako po tem vrstnem redu (razporejeno od največ do najmanj):
-različnega surovega sadja in suhega sadja
-različne surove zelenjave
-različne kuhane zelenjave
-polnozrnatih žitnih izdelkov iz ajde, kvinoje, ovsa, prosa, pire, rjavega riža, pšenice, koruze, amaranta
-stročnic (fižol, grah, čičerika, leča, soja)
-oreškov (mandlji, orehi, lešniki, arašidi, indijski oreški, brazilski oreški, pinjole)
-semen (sončnična, bučna, sezamova, lanena, konopljina)
-olj (olivno, sončnično, kokosovo, laneno)
-sladil (stevija, neprečiščen rjavi sladkor, agavin sirup…)
Če se le da, naj bo večji del tvoje prehrane iz ekološke oz. bio pridelave. Priporočam ti, da si na internetu pridobiš čim več informacij na vegetarijanskih forumih, najdeš čimveč različnih receptov, se naučiš kuhati, če še ne znaš, in ješ kar se da pestro.
Za začetek bom prilepila seznam nekaterih snovi, ki bi ti jih morda lahko primanjkovalo, če bi jedla preveč enolično hrano:
Nekateri viri aminokislin, ki jih mora telo nujno dobiti s hrano:
Lizin: v krompirju, fižolu, soji, kvinoji, seitanu
Fenilalanin: v mandljih, avokadu, lešnikih, soji, kvinoji, seitanu
Metionin: v semenih, česnu, čebuli, fižolu, kvinoji
Treonin: v leči, sezamovih semenih, seitanu
Triptofan: v datljih, ovsu, bučnih semenih, soji, temni čokoladi, sezamovih semenih, seitanu
Levcin: v rjavem rižu, stročnicah, oreških, koruzi, soji
Izolevcin: v mandljih, grahu, špinači, seitanu
Valin: v soji, arašidih, grahu, leči, sezamovih semenih
Arginin*: v pšeničnih kalčkih, ajdi, ovseni moki, kosmičih, arašidih, kokosovem orehu, mandeljnih, lešnikih, čičeriki
Histidin*: v bananah, orehih, rižu, grahu, polnozrnati pšenični moki
*samo v obdobju rasti
Nekateri viri omega-3-maščobnih kislin, ki jih mora telo dobiti s hrano:
v lanenih semenih, lanenem olju, orehih, orehovem olju, soji, tofuju, bučnih semenih, konopljinem olju
Nekateri viri vitaminov in mineralov, ki jih lahko manjka, če jemo preveč enolično hrano:
Železo: v tofuju, soji, leči, listnati zelenjavi, čičeriki, peteršilju, suhih marelicah, ovseni kaši, proseni kaši, kvinoji, rdeči pesi, pšeničnih in ostalih kalčkih (bolje se izkoristi, če hkrati uživamo tudi vitamin C: v papriki, kiviju, pomaranči, limoni, grenivki, ribezu, guavi, meloni, mangu, paradižniku, kislem zelju)
Kalcij: v s kalcijem obogatenem rastlinskem mleku, mandljih, sezamovih semenih, kvinoji, algah, brokoliju, figah, arašidih (bolje se izkoristi, če hkrati uživamo tudi vitamin D: v nekaterih oljih in margarinah ali provitamin D: v marelicah, korenju, breskvah, jabolkih, hruškah, fižolu)
Cink: v alfaalfa kalčkih, špinači, mandljih, sončničnih semenih, bučnih semenih, polnozrnatih izdelkih, endivji, poru
Baker: v sezamovih semenih, indijskih oreških, soji, ječmenu, sončničnih semenih
Selen: v brazilskih oreških, polnozrnatih izdelkih, špinači, ječmenu, šampinjonih
Vitamin A: v korenju, marelicah, špinači, mangu, paradižniku, grahu, brokoliju
Vitamin B2: v bananah, špargljih, granatnem jabolku, fižolu
Vitamin B12: v z B12 obogatenih kosmičih, kislem zelju, algah, tofuju.