Regres za prehrano in odmor za malico
Seveda ti pripada!
Regres za polno malico ti pripada, če tvoj delovni čas traja od 4 ure do 8 ure. V tvojem primeru, ko imaš polovični delovni čas 4 ure ti pripada torej poln regres za 1 malico. Toda pazi, da nisi v službi manj kot 4 ur, namreč če se štempljaš in ti prisotnost pokaže 3ure in 59 minut, potem ti v takem primeru regres za malico ne pripada.
Odmor za malico pripada zaposlenemu, ki dela poln delovni čas 30 minut, če dela več ali manj, mu pripada sorazmeren čas glede na delovni čas. V tvojem primeru za 4-urno delo ti pripada 15 minut odmora za malico.
To imaš vse natančno napisano v zakonu ZDR, v tvoji kolektivni pogodbi….
Seveda ti pripada!
Regres za polno malico ti pripada, če tvoj delovni čas traja od 4 ure do 8 ure. V tvojem primeru, ko imaš polovični delovni čas 4 ure ti pripada torej poln regres za 1 malico. Toda pazi, da nisi v službi manj kot 4 ur, namreč če se štempljaš in ti prisotnost pokaže 3ure in 59 minut, potem ti v takem primeru regres za malico ne pripada.
Odmor za malico pripada zaposlenemu, ki dela poln delovni čas 30 minut, če dela več ali manj, mu pripada sorazmeren čas glede na delovni čas. V tvojem primeru za 4-urno delo ti pripada 15 minut odmora za malico.
To imaš vse natančno napisano v zakonu ZDR, v tvoji kolektivni pogodbi….
[/quote]
Za 4 ure je avtorica v bolniški!
Za 4 ure je avtorica v bolniški!
[/quote]
To sploh nima veze a si ostale 4 ure na bolniški ali pa invalidsko upokojen al pa si samo zaposlen za 4 ure.
Bistveno je kolikšna je tvoja dnevna prisotnost v službi in da imaš pogodbo za polovični delovni čas.
Tudi sam sem bil pol leta 4 ure bolniške, 4 ure sem delal.
Prav tako za sodelavca, ki dela 4 ure in ima 4 ure invalidsk, velja enako!
Bistveno je, kaj pravi zakon in da se zavedaš svojih pravic in dolžnosti.
p.s. boljš da si tiho, ker nimaš pojma, pa niti nisi povedalo, kako naj bi sploh bilo po tvojem mnenju 
To sploh nima veze a si ostale 4 ure na bolniški ali pa invalidsko upokojen al pa si samo zaposlen za 4 ure.
Bistveno je kolikšna je tvoja dnevna prisotnost v službi in da imaš pogodbo za polovični delovni čas.
Tudi sam sem bil pol leta 4 ure bolniške, 4 ure sem delal.
Prav tako za sodelavca, ki dela 4 ure in ima 4 ure invalidsk, velja enako!
Bistveno je, kaj pravi zakon in da se zavedaš svojih pravic in dolžnosti.
p.s. boljš da si tiho, ker nimaš pojma, pa niti nisi povedalo, kako naj bi sploh bilo po tvojem mnenju
[/quote]
V javnem sektorju pripada prehrana, če delaš VEČ kot 4 ure, pri točno 4 urah se ne.
Razen če delaš za 4 ure in si za 4 ure v bolniški, invalidski…. potem zaradi tega pripada že pri 4 urah. Ni pogoja VEČ KOT.
V javnem sektorju pripada prehrana, če delaš VEČ kot 4 ure, pri točno 4 urah se ne.
Razen če delaš za 4 ure in si za 4 ure v bolniški, invalidski…. potem zaradi tega pripada že pri 4 urah. Ni pogoja VEČ KOT.
[/quote]
zdej pa že pišeš isto, kot sem jaz napisal :)))
vse sem pravilno zapisal in drži kot pribito :)))
p.s. VEČ KOT nisem nikjer zapisal 
zdej pa že pišeš isto, kot sem jaz napisal :)))
vse sem pravilno zapisal in drži kot pribito :)))
p.s. VEČ KOT nisem nikjer zapisal
[/quote]
V gospodarstvu je pogoj za nadomestilo za prehrano delo 4 ure, v javnem sektorju VEČ kot 4 ure, točno 4 je premalo.
Če pa je bolniška, invalidska… pa so pravila drugačna.
V gospodarstvu je pogoj za nadomestilo za prehrano delo 4 ure, v javnem sektorju VEČ kot 4 ure, točno 4 je premalo.
Če pa je bolniška, invalidska… pa so pravila drugačna.
[/quote]
Za vse je enako. Točno 4 ure je dovolj. Ne trosi neumnosti in ne zavajaj.
Kopirano:
Delavcu se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Zaposleni so upravičeni do povračila stroškov za prehrano med delom, če delajo najmanj
polovični delovni čas v višini, določeni s trenutno veljavno zakonodajo.
Za JS velja drugače
Če javni uslužbenec dela 4 ure ali manj na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je sklenjena za krajši delovni čas, ali pa če se je delno upokojil v skladu z 202. členom ZDR in dela 4 ure ali manj, mu regres za prehrano ne pripada,
Ravno tako v gospodarstvu pripada prevoz na delo pri oddaljenosti 1 km, v javnem sektorju sele pri 2 km.
Za vse je enako. Točno 4 ure je dovolj. Ne trosi neumnosti in ne zavajaj.
Kopirano:
Delavcu se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Zaposleni so upravičeni do povračila stroškov za prehrano med delom, če delajo najmanj
polovični delovni čas v višini, določeni s trenutno veljavno zakonodajo.
[/quote]
Vidim, da si kopirala sodbo iz leta 2010, ko je veljal še ZDR.
Leta 2012 je bil sprejet ZUJF, nekatere določbe so trajne in 2013 je bil sprejet nov ZDR-1, tako da je ta sodba iz 2010 nerelevantna, ker tisti zakon ne velja več.
Vidim, da si kopirala sodbo iz leta 2010, ko je veljal še ZDR.
Leta 2012 je bil sprejet ZUJF, nekatere določbe so trajne in 2013 je bil sprejet nov ZDR-1, tako da je ta sodba iz 2010 nerelevantna, ker tisti zakon ne velja več.
[/quote]
154. člen
(odmor med delovnim časom)
(1) Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut.
(2) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
(3) Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.
(4) Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.
(5) Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas.
piše torej najmanj 4 ure na dan…
čakaj malo tole ne bo šlo tako. kolektivna pogodba za dejavnost lahko zviša pravice od temeljnega zakona, ne more jih pa znižati glede na zakon.
Torej ne more v zakonu pisati najmanj 4 ure. kolektivna pogodba za dejavnost pa bi zahtevala več kot 4 ure – ker je to nižanje pravic delavca.
[/quote]
V ZDR-1 pise tudi
2. člen
(urejanje delovnih razmerij)
(1) Če ni s posebnim zakonom drugače določeno, ureja ta zakon tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, v lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizacijah ter zasebnikih, ki opravljajo javno službo.
Torej LAHKO v JS, ker imajo dodatne predpise in zakone, ti “povozijo” predpise iz ZDR in določijo dodatne ostrejše pogoje.
V ZDR-1 pise tudi
2. člen
(urejanje delovnih razmerij)
(1) Če ni s posebnim zakonom drugače določeno, ureja ta zakon tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, v lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizacijah ter zasebnikih, ki opravljajo javno službo.
Torej LAHKO v JS, ker imajo dodatne predpise in zakone, ti “povozijo” predpise iz ZDR in določijo dodatne ostrejše pogoje.
[/quote]
kar ti pišeš ne drži – ko naslavljaš druige,da si razlagamo malo po svoje – mi si nič po svoje ne razlagamo, ker tako kot pišemo drži…
in drži tudi to,da noben druga pogodba ne more in ne sme povoziti zakona o d. razmerjih…
tudi za js velja to – izjema je ZUjf, ki je nov zakon – ne kolektivna pogodba – v katerem sem zdaj šla prati, piše,da ne glede na druge zakone se upošteva prav ta zakon…
in torej še enkrat – ostali si nič ne razlagamo po svoje… samo v javnih financah pač trenutno velja še vedno ta člen… ne velja pa cel zujf več – krepko štv. je člebov, ki so že prenehali veljati…
Tako,da nikakor nimaš prav ko napadaš druge,da si razlagajo po svoje – ker si ne. samo za JS velja to kar ti pišeš in velja skladno z zujfom… za ostale to ne velja in velja tako kot mi razlagamo.
Kje pa je zaposlena avtorica pa sama ve.
kar ti pišeš ne drži – ko naslavljaš druige,da si razlagamo malo po svoje – mi si nič po svoje ne razlagamo, ker tako kot pišemo drži…
in drži tudi to,da noben druga pogodba ne more in ne sme povoziti zakona o d. razmerjih…
tudi za js velja to – izjema je ZUjf, ki je nov zakon – ne kolektivna pogodba – v katerem sem zdaj šla prati, piše,da ne glede na druge zakone se upošteva prav ta zakon…
in torej še enkrat – ostali si nič ne razlagamo po svoje… samo v javnih financah pač trenutno velja še vedno ta člen… ne velja pa cel zujf več – krepko štv. je člebov, ki so že prenehali veljati…
Tako,da nikakor nimaš prav ko napadaš druge,da si razlagajo po svoje – ker si ne. samo za JS velja to kar ti pišeš in velja skladno z zujfom… za ostale to ne velja in velja tako kot mi razlagamo.
Kje pa je zaposlena avtorica pa sama ve.
[/quote]
Avtorica je v svojem vprašanju napisala, da je zaposlena v šolstvu, zato se moji odgovori nanašajo na konkretno njeno situacijo.
Avtorica je v svojem vprašanju napisala, da je zaposlena v šolstvu, zato se moji odgovori nanašajo na konkretno njeno situacijo.
[/quote]
Še to, spremembe v JS lahko prinese tudi Zakon o izvrševanju proračuna in še kak drug zakon, ne samo še veljavni členi ZUJFa.
Vse to lahko zaostri določbe, ki veljajo po ZDR-1 in so tako zavezujoče za JS in jim vzamejo pravice, ki veljajo po ZDR-1 v gospodarstvu.
Tako je bilo še ne tako zelo dolgo nazaj določeno tudi glede regresa, se je izplačeval po lestvici in šele tisti, ki so bili pod minimalno plačo, so ga prejeli toliko, kot je določeno v ZDR-1 (najmanj v višini minimalne plače), nekateri z višjimi plačami celo samo 100€ ali pa celo 0.
Vidim, da si kopirala sodbo iz leta 2010, ko je veljal še ZDR.
Leta 2012 je bil sprejet ZUJF, nekatere določbe so trajne in 2013 je bil sprejet nov ZDR-1, tako da je ta sodba iz 2010 nerelevantna, ker tisti zakon ne velja več.
[/quote]
Očitno zakonov ne poznaš, pa še slabo vidiš, to kar sem skopirala ni niti v zdr, ki ga sploh ne omenjam (ki je sevada star zakon), ni niti v zdr-1 (ki je trenutno v veljavi).
Skopirano je iz kolektivne pogodbe, ki je tudi javni sektor.
Avtorica je v svojem vprašanju napisala, da je zaposlena v šolstvu, zato se moji odgovori nanašajo na konkretno njeno situacijo.
[/quote]
Iz kolektivne za negospodarske dejavnosti
1. Prehrana med delom
Delavcem se povrnejo stroški za prehrano med delom. Do povračila stroškov prehrane
med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom,
pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Uvodoma najprej pojasnjujemo, da ministrstvo ni pristojno za presojanje konkretnih primerov, ampak le za posredovanje mnenj in odgovorov, ki sodijo v delovno področje ministrstva, zato glede na posredovana vprašanja v nadaljevanju pojasnjujemo sledeče: Regres za prehrano med delom je urejen v 166. členu Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012, 55/2012 Skl.US: U-I-162/12-5, Up-626/12-5, 96/2012-ZPIZ-2, 104/2012-ZIPRS1314, 105/2012, 25/2013 Odl.US: U-I-186/12-34, 46/2013-ZIPRS1314-A, 47/2013, 56/2013-ZŠtip-1, 63/2013-ZOsn-I, 63/2013-ZJAKRS-A, 99/2013-ZUPJS-C, 99/2013-ZSVarPre-C, 101/2013-ZIPRS1415, 101/2013-ZDavNepr, 107/2013 Odl.US: U-I-146/12-35; v nadaljevanju besedila: ZUJF) in v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, pri čemer je za javne uslužbence v državnih organih, v upravah lokalnih skupnostih in v tistih javnih zavodih, javnih agencijah in javnih skladih ter javnih gospodarskih zavodih, ki nimajo sklenjene svoje kolektivne pogodbe, treba upoštevati Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/2012 in 46/2013). Za funkcionarje pa se uporablja ZUJF.
Iz kolektivne za negospodarske dejavnosti
1. Prehrana med delom
Delavcem se povrnejo stroški za prehrano med delom. Do povračila stroškov prehrane
med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom,
pripravniki, učenci in študentje na praksi.
[/quote]
V istem členu piše tudi
2. Prevoz na delo in z dela
Delavcem se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza. Če delavec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, je upravičen do kilometrine v višini 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene motornega bencina – 98 oktanov.
Pa tudi to ne drži.
Izplača se mesečna imenska vozovnica, ce obstaja javni prevoz, drugače pa kilometrina v višini 8{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene 95 oktanskega bencina (kot se sporoča podatek v Bruselj).
V kolektivni za vzgojo in izobraževane tudi piše glede višine
a) Prehrana med delom
103. člen
Delavcem se zagotovi prehrana med delom ali povračilo stroškov za prehrano med delom. Regres za prehrano med delom mesečno znaša 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu RS za pretekle tri mesece. Če je ekonomska cena zagotovljene prehrane nižja od zneska pripadajočega regresa za prehrano, so delavci upravičeni do plačila razlike. Višina regresa je enaka za vse delavce.
Delavec ni upravičen do regresa za prehrano v času bolniške odsotnosti, dopusta, ko je na službenem potovanju in mu je zagotovljena dnevnica ali nadomestilo za druge opravičene odsotnosti.
Pa je višina določena na 3,99€ na dan, kar pomeni mesečno okrog 80€ in ne 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} povprečne plače v gospodarstvi, kar bi bilo najmanj 60-70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} več.
V istem členu piše tudi
2. Prevoz na delo in z dela
Delavcem se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza. Če delavec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, je upravičen do kilometrine v višini 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene motornega bencina – 98 oktanov.
Pa tudi to ne drži.
Izplača se mesečna imenska vozovnica, ce obstaja javni prevoz, drugače pa kilometrina v višini 8{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene 95 oktanskega bencina (kot se sporoča podatek v Bruselj).
[/quote]
to drži , kasneje je bil aneks dodan
višine zneskov se pa itak pogosto spreminjajo
