Replika na spodnjo temo bog nam pomagaj kaj delajo z našo hrano
Malo sem zdaj bral teme od zadnjih 24ur. Avtor je izvedel nekaj, o čemer so vedli doslej bolj ali manj samo insejderji in se ni govorilo preveč. Zadnjih 20 let je bla to tajna skrivnost, nekaj pa prihaja na plano zadnje dve leti vidim. Sem bral ,da so naredili neke analize urina in našli herbicid po celi Evropi v velikih koncentracijah
Avtor ni navedel ,da se temu “namakanju s herbicidi” reče strokovno desikacija- angl dessication.
Primarni namen ni odganjat ptiče ali kaj podobnega ampak s herbicidi povzročit ,da deli poljščin dozorijo. Ker navadno poljščine ne dozorijo enakomerno, ampak imaš 5-20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} še nedozorele zelene pšenice naprimer.
Jaz sem to videl na lastne oči na italijanskih poljih pšenice in moram reč da ko sem vklopil se mi je zdelo to neumno. Še najbolj neumno pri tem je ker se to poliva pred žetvijo to pomeni da bo herbicid ostal v kruhu ali pašti ali moki ki se bo prodajala na polici.
To stvar bo nemogoče dopovedat kmetom, ker se ne bodo dopovedali zaslužku, če imajo na polju 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nedozorele pšenice in lahko to dozorijo s herbicidom. Edino če se prepove z zakonom kot v Švici.
Ne razumem, saj ima lahko ena beseda v angleščini 2 pomena. Če napišeš samo dessication lahko zamešaš. moraš dat še zraven besedo ” crop dessication”
Sej imaš tudi stran o desikaciji na internetu
http://en.wikipedia.org/wiki/Crop_desiccation
Ja, tako. Nobenih fitofarmacevtskih stvari ni dovoljenih na nobeni stopnji od semena do spravila.
Jaz sem si nabavil svojo mašino za delat kruh in dam noter bio moko, bio pašto pa je zelo lahko dobit poceni tam v hoferju.
Samo nekateri se ne zavedajo kako “barbarski” je ta proces, praktično desikacija predstavlja 90-95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vsega porabljenega pesticida, ker z desikacijo hočeš uničit tudi samo poljščino, kar je noro.
Številka herbicida ki jih vidiš v taki hrani so grozljive, sploh kako iztisnjeno olje, če je v sončnicah dovoljeno 4ppm je v olju 10 krat več. Me ne bi čudlo če bi lahko s sončničnim oljem kar direkt šprical na plevel, prišparaš tudi ogromno verjetno.
Če je samo ena stvar s prepovedjo katere bi lahko zmanjšali vsebnost pesticidov za najmanj 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je to to, prepoved desikacije. Na večini vegeterijanske hrane ti pomenlo 80-90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zmanjšanje. Vse to samo zato kmetje dobijo 10-20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} več zaslužka.
Tam do leta 2000 take stvari niso res nikogar zanimale, samo zadnjih par let pa imaš bio polico res v vsakem Mercatorju na vsaki vasi. To še leta 2003 ni blo tako ko sem jaz to prvič izvedel.
Še vedno mislim da če ljudje vedli za desikacijo bi bli verjetno dosti bolj jezni kaj se dogaja.
Nepoznavanje => pisanje neumnosti.
Primer za EKO vinsko trto:
škropilni program za vinsko trto (eko)
O tem, da me boli, da naše šolstvo ni bilo sposobno naučiti človeka, kaj je herbicid in da se herbicid gotovo ne uporablja, da enakomerno dozori pšenica, pa niti ne bi. Ker mi gre na jok, kako so Slovenci neizobraženi. Google je lahko človeku vir informacij, ko ve toliko, da zna ločiti zrnje od plev. Dokler ne znaš malo kemije, malo biologije, ne išči z googlom infomarcij o hrani. Vrni se v OŠ.
kemija na njivi ni tako velik problem, kot je kemija v spravilu žit … tam pa se res žita leta in leta namakajo v neki kemijski mešanici, posledično je v kruhu in vseh žitnih izdelkih enormno povečana količina kemije.
najbolj grozljivo je pa to, da naravni način spravila žit sploh ne zahteva nekih hudih dodatnih stroškov … le zračenje silosa na pravi način bi bilo dovolj, da ne bi bilo treba žit namakat v strupu.
to je bilo zelo dobro prikazano v francoski dokumentarni oddaji, par dni nazaj so bili linki tudi tule, na MONu … na youtube … sice pa na tvslo2
Nepoznavanje => pisanje neumnosti.
Primer za EKO vinsko trto:
škropilni program za vinsko trto (eko)
O tem, da me boli, da naše šolstvo ni bilo sposobno naučiti človeka, kaj je herbicid in da se herbicid gotovo ne uporablja, da enakomerno dozori pšenica, pa niti ne bi. Ker mi gre na jok, kako so Slovenci neizobraženi. Google je lahko človeku vir informacij, ko ve toliko, da zna ločiti zrnje od plev. Dokler ne znaš malo kemije, malo biologije, ne išči z googlom infomarcij o hrani. Vrni se v OŠ.[/quote]
Oprosti, ampak ti si idiot. Ja na bio stvareh uporabljajo kake hormonske stvari da zmešajo insekte ali pa pazijo da kak izredno nenevaren pesticid odplakne dež.
Drugače pa če si ti tako neumen da niti linka na wikipedi ki je na ravni male šole ne zaš prebrat pa najboljše da sploh tukaj ne bereš.
HERBICID SE UPORABLJA TOČNO ZA TO- DA ENAKOMERNO DOZORI PŠENICA,KORUZA,SONČNICE,SOJA,..-………….
VIDEL NA LASTNE OČI, NAJLJUBŠI HERBICID JE GLIFOSFAT KI SE PRODAJA POD IMENO ROUNDUP.
Nepoznavanje => pisanje neumnosti.
Primer za EKO vinsko trto:
škropilni program za vinsko trto (eko)
O tem, da me boli, da naše šolstvo ni bilo sposobno naučiti človeka, kaj je herbicid in da se herbicid gotovo ne uporablja, da enakomerno dozori pšenica, pa niti ne bi. Ker mi gre na jok, kako so Slovenci neizobraženi. Google je lahko človeku vir informacij, ko ve toliko, da zna ločiti zrnje od plev. Dokler ne znaš malo kemije, malo biologije, ne išči z googlom infomarcij o hrani. Vrni se v OŠ.[/quote]
kaj pa je potem zadeva, ki jo polijejo po krompirišču, in ki povzroči, da zelena krompirjeva zel – se pravi zgornji del nad zemljo – takoj oveni, da ga lahko spravijo drugega, kot herbicid? (ubijalec rastline)
Glifosfat je totalni herbicid in se v Sloveniji uporablja za uničevanje vsega zelenega, ker rastlini onemogoči fotosintezo. S tem je verjetno vaš sosed poškropil zelenico, preden je sejal novo. Pa trave med tlakovci se je znebil tako, namesto, da bi jo spulil. Na njivi pšenice, (sploh pa koruze 
) ga ni noben uporabil, ker ne bo ne koruze in ne pšenice. Prenaša ga gensko spremenjena koruza podjetja monsanto, ki pa je v Sloveniji še ni noben sejal. Ampak tudi v ZDA tega herbicida v koruzi ne uporabijo zato, da koruza enakomerno dozori, temveč da v začetni fazi rasti uničijo plevel, ki koruzi konkurira za hrano v zemlji. To vem brez wikipedie, ker ta ni znanstven vir in nima niti smisla brati.
Z malo logike veš, da za uporabo kemičnega sredstva na njivi rabiš traktor (v Evropi). Da bo vplivalo na dozorevanje koruze, bi moralo biti sredstvo uporabljeno v zadnjih 100 dneh rasti. Takrat ima koruza preko dva metra. Kateri traktor gre takrat v koruzo? Ali mogoče misliš, da to k vsaki rastlini v epruveti nosijo?
Podal sem ti eko škropilni program za vinsko trto in tam niso samo hormonske stvari (mimogrede hormonski herbicidi so daleč najbolj strupeni – npr aktivna snov 2,4-D DMA – zato ne uporabljajo ravno hormonskih stvari – verjetno je bil tvoj “vir” znanja spet wikipedia). Uporabljeni so sevi raznih gliv, pa tudi bakrovi oksidi. Baker pa je težka kovina, ki se zelo počasi spira v nižje plasti zemlje. Če ne bi ene bolezni prinesli pred 200 leti iz Amerike v Evropo, to ne bi bilo potrebno. Tako pa skoraj ni možnosti, da trta v Evropi obdrži listje do jeseni brez kemije, ker na to glivo v tako kratkem času ne more razviti odpornosti po naravni poti.
Baker ni težka kovina ampak je nujno potreben element kot magnezij ali železon. Bakrov oksid vsebujejo tudi multivitamini ki jih kupiš v lekarni.
Za koruto ne vem, za pšenico sem videl v Italiji na lastne oči kaj naredijo.
Glifosfat ni nedolžen, pri 0,5ppm pri podganah povzroča hormnske motnej, pri 2ppm malformacije pri rojstvu in težave z jetri in ledvicami, pa tako naprej.
Na youtube imaš celo kmete ki ti o tem govorijo iz prve roke, za bolj Ž”znanstven reči pa si lahko ti vzameš kako urco časa
Kaj si videl na lastne oči v Italiji? Kako ti prepoznaš glifosfat?
Jaz vem, kaj delajo pri nas. In tega še nisem videl pri nobenem kmetu, ki ga poznam, da bi z glifosfatom škropil pšenico.
Dejstvo sicer je, da je v Italiji marsikaj dovoljeno, kar pri nas ni. Na primer kemično razkuževanje zemlje v integrirani (ali celo bio – pozabil kaj točno je bilo v članku) pridelavi. Vsaka država detajle pravil, kaj je denimo “bio” določa sama.
Nepoznavanje => pisanje neumnosti.
Primer za EKO vinsko trto:
škropilni program za vinsko trto (eko)
O tem, da me boli, da naše šolstvo ni bilo sposobno naučiti človeka, kaj je herbicid in da se herbicid gotovo ne uporablja, da enakomerno dozori pšenica, pa niti ne bi. Ker mi gre na jok, kako so Slovenci neizobraženi. Google je lahko človeku vir informacij, ko ve toliko, da zna ločiti zrnje od plev. Dokler ne znaš malo kemije, malo biologije, ne išči z googlom infomarcij o hrani. Vrni se v OŠ.[/quote]
kaj pa je potem zadeva, ki jo polijejo po krompirišču, in ki povzroči, da zelena krompirjeva zel – se pravi zgornji del nad zemljo – takoj oveni, da ga lahko spravijo drugega, kot herbicid? (ubijalec rastline)[/quote]
Glifosfat, največkrat pod imenom Boom efekt…
