REPLIKA SPREVRŽKU ….
Tako, spoštovani sprevržko, ne oglašam se v kletki, se oglašam kar tukaj. Ker se me je zgodba, ki si jo podal, naj bo resnična ali pa tudi ne, mi ni mar, v glavnem … se me je dotaknila. Ker je prvi del zgodbe to, kar sem do dvanajstega leta doživljala sama in še potem nisem zaživela niti kot deklica in niti ne kot najstnica, kaj šele, da bi kdaj bila tisto pravo dekle! Ker je bilo pretežko in prehudo … ne samo doma in v krogu “družine”, v kateri je bilo preveč otrok, pa še tisti, ki niso bili očetovi in so morali požirati vso njegovo jezo in srd, ampak, ker je bilo hudo tudi zunaj, na dvorišču, na cesti, v cerkvi, kamor sem morala iti in kjer sem doživljala vse to, kar je doživljal “fantek”… ponižanja, zasmehovanje, ker nisem imela lepih oblek, ker sem imela premajhne čevlje, ker je bila na krilu zaplata, ker … sem preveč poželjivo in s požiranjem sline gledala sosedovo, ki je jedla krof … ker so bile lačna usta, oči, predvsem pa duša … in ker me nikjer nikoli nihče ni povabil v družbo, ker sem jo, taka kot sem bila, kazila … vso družbo. Ker sem morala delati odkar sem znala govoriti, ker sem se morala sama pobrigati, da sem imela s čim kupiti šolske potrebščine zase in za brata in sestro … ker … ker …
Danes imam avto, denarja vedno premalo, kar mi sicer povzroča nekaj težav, a v duši mir in spokoj, tisti mir, za katerega sem se bala, da ga nikdar več ne bom našla, za katerega sem trepetala že kot otrok. Danes imam veliko strpnosti do vsega, kar prinaša življenje, veliko potrpežljivosti, morda kdaj pa kdaj celo preveč, saj jo moram na koncu le sama s svojimi živci poravnavati … danes imam veliko ljubezni do življenja, veliko domišljije… danes imam mnogo znancev, s katerimi grem na kavo, ne da bi se jim vsiljevala …. danes imam okrog sebe mnogo deklet in žena, ki si želijo moje družbe, ne da bi jaz za njihovo morala prosjačiti …da… danes sem morda tako zelo bogata, da se tega premalokrat zavem oz. premalokrat o tem razmišljam. Danes sem …. jaz resnično tista prava JAZ.
Sprevržko, hvala ti. Danes sem po dolgem času tudi sama o sebi par minut razmišljala in sama sebi posvetila misel ali dve … in preteklosti, ki ne bo nikoli izginila, a prav s takimi zgodbami, ki jih preberem tu, pa jih vidim tam in slišim odondod …. moja postaja manj boleča, morda na trenutke bolj sprejemljiva …
Ooooooooooojjjjjjjjjllllllllllllllllllllaaaaaaaaaaa,
Niooooooooooooooooooooooooooobbbbbbbbbbbaaaaaaaa!
Pri nas je zjutraj že močno deževalo in morda me je to
potegnilo ….. v črno luknjo razmišljanja. Pa saj imaš prav,
zakaj bi si delali temne dni, ki tako ali tako sami in prehitro
pridejo. Ajd, gremo žurat !
Niobaaaaa !!!!
Ej, gremo po gobe ?